Bi vojsko morali služiti tako moški kot ženske?

Hrvaška v luči migrantske krize in terorističnih groženj razmišlja o ponovni uvedbi rednega služenja vojaškega roka, pri čemer bi vojaški rok potekal štiri tedne v poletnih mesecih. Vojaško urjenje bi bilo obvezno za fante in prostovoljno za dekleta.

Prejšnji konec tedna je tudi predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec predlagal razpravo o ponovni uvedbi služenja vojaškega roka v Sloveniji, ki bi potekalo največ tri mesece.

Naborniški sistem popolnjevanja vojske v Evropi sicer poznajo v Avstriji, Švici, Grčiji ter na Finskem in Danskem, o njegovi uvedbi pa razmišljajo tudi Švedi in Nemci.

"Mladi danes praktično ne vedo nič"

"Dilema glede naborništva obstaja od nekdaj in v vseh državah. Verjetno bi imelo smisel uvesti nekakšno državljansko dolžnost, v okviru katere bi vsak državljan, tudi ženske, del svojega življenja tako ali drugače odslužil državi. Ni nujno, da je to v vojski, lahko tudi kot civilno služenje. Večina ljudi bi se najbrž s tem strinjala," pojasnjuje nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman.

"Nekaj mesecev takšnega služenja nikomur ne bi škodilo. Splošna nacionalna obrambna sposobnost bi se s tem, ko bi imeli ljudje več znanja o nekaterih stvareh, zagotovo zvišala. Saj mladi danes praktično ne vedo nič," je prepričan.

Kot pravi, bi glavna korist naborništva bila pripadnost državi, ki bi se s tem izkazala, in višja odgovornost, ki bi jo vsak človek moral čutiti do države, v kateri živi. Dodal je še, da je v državah, kjer je na razpolago veliko ljudi, smiselno imeti poklicno vojsko, "pri nas pa se kaže, da je številčnost populacije preskromna, da bi lahko izpolnili zahteve, ki so potrebne, da je neka vojska res vojska".

"Smiselno bi bilo uvesti nekakšno državljansko dolžnost, v okviru katere bi vsak državljan, tudi ženske, del svojega življenja tako ali drugače odslužil državi," pravi nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman. Foto: STA ,

ANKETA

Ali podpirate uvedbo obveznega služenja vojaškega roka?

• Podpiram tako za moške kot tudi za ženske.
  +

  55,45 %
  295 glasov
• Podpiram, a samo za moške.
  +

  13,91 %
  74 glasov
• Ne podpiram.
  +

  30,45 %
  162 glasov
• Mi je vseeno.
  +

  0,19 %
  1 glasov

Oddanih 532 glasov

Je naborništvo edini način za zagotavljanje varnosti?

"Odločitev o uvedbi naborništva se ne sprejema na horuk. Najprej moramo vedeti, zakaj in s kakšnim ciljem bi ga uvedli. Eden od ciljev bi lahko bil popolnjevanje civilne obrambe in civilne zaščite. O tem razmišljajo Nemci. Druga pot je lahko oblikovanje strateške rezerve, ki bi jo oblikovali rezervisti, ki so odslužili vojaški rok," pa pravi obramboslovec Klemen Grošelj.

V Sloveniji imamo namreč težave s popolnjevanjem tako pogodbene kot poklicne strukture vojske. Rešitev bi lahko bila naborništvo. Ključno pri tem pa je po Grošljevih besedah:

- ocena ogroženosti in varnostnega okolja, v katerem se nahaja država,

- vprašanje, ali se je varnostno okolje spremenilo do te mere, da bi bilo potrebno uvesti splošno vojaško obveznost kot edini način, da država zagotavlja varnost.

"Begunska kriza je opozorila, da sistem potrebuje možnost vpoklica večjega števila pripadnikov. Če država sprejema zakon o tujcih in pričakuje takšen razvoj dogodkov, potem je treba razmišljati tudi o tem," pravi obramboslovec Klemen Grošelj. Foto: Ana Kovač Kakšni bi bili stroški naborniškega sistema?

Meni, da bi morali v Sloveniji narediti celovito analizo dogajanja v širšem evropskem prostoru in dejanskih groženj, s katerimi se lahko Slovenija pričakovano sooči v naslednjih petih letih. Na podlagi tega bi potem oblikovali resolucijo razvoja obrambnega sistema in v okviru tega možnost uvedbe naborništva. Prav tako bi morali preučiti stroške, ki bi z uvedbo obveznega služenja vojaškega roka nastali.