Torek, 22. 3. 2022, 16.44
2 leti, 9 mesecev
Beovićeva: Ne gre za uvedbo obveznega cepljenja, ampak ...
NIJZ je ob predlogu programa cepljenja za leto 2022 pripravil tudi navodila za izvajanje programa cepljenja. V njem svetujejo, da se cepljenje proti covid-19 opravi predvsem pri zaposlenih v zdravstvenih in socialnih ustanovah. Predsednica posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović poudarja, da ne gre za uvedbo obveznega cepljenja.
Prvotni predlog programa cepljenja vsebuje spremembe v poglavju program cepljenja za zaposlene, kjer so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) k navedenim boleznim dodali covid-19.
To bi omogočilo, da se cepljenje proti covid-19 opravi v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest pri osebah, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim, in osebah, ki lahko pri delu prenesejo okužbo na druge osebe.
V že omenjenih navodilih pa so poleg tega dodali še navedbo, da se cepljenje opravi "predvsem pri zaposlenih v zdravstvenih in socialnih ustanovah". Kot pravijo na NIJZ, bo navedba lahko v pomoč specialistom medicine dela, prometa in športa pri svetovanju in priporočanju cepljenja proti covid-19 posebej za določena delovna mesta oz. pripravi izjave o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta.
S takšnim navodilom se je na sestanku prejšnjo sredo strinjala tudi posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ, je razvidno iz zapisnika sestanka, objavljenega na spletni strani NIJZ.
Predsednica skupine Bojana Beović je danes na vprašanje, ali gre pri navodilih za poskus uvedbe obveznega cepljenja za zaposlene v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, to zanikala. Kot je poudarila, bo šlo za oceno situacije, ki bo odvisna od nalezljivosti in nevarnosti morebitnih novih različic koronavirusa, ne pa za neposredno uvedbo obveznega cepljenja.
Če bi za neko delovno mesto vendarle sprejeli pogoj cepljenja proti covid-19, pa bi zaposlene, ki bi to odklanjali, po njenih besedah premestili na drugačno delovno mesto ali pa bi varnost zaposlenih zagotovili z uporabo varovalne ocene, ki v zelo veliki meri preprečuje možnost okužb.
Na vprašanje, ali bi zaposlene ob odklanjanju lahko tudi odpustili, pa je odgovorila, da posameznik težko dela na delovnem mestu, kjer je življenjsko ogrožen.
Beovićeva je spomnila, da oceno tveganja varnosti delovnega mesta naredi specialist medicine dela in jo posreduje delodajalcu, ki bo imel po njenih informacijah zadnjo besedo.
Slednje so pred časom problematizirali v Združenju svetov delavcev Slovenije, kjer so v predlogu programa cepljenja videli prikrito uvedbo obveznega cepljenja proti covid-19 za zaposlene. Da gre za prikrito uvedbo obveznega cepljenja, so ocenili predvsem zato, ker konkretno določitev tako kroga zavezancev kot sankcij za morebitno odklonitev cepljenja predlog v celoti prepušča posameznim delodajalcem in njihovim splošnim aktom, to je izjavam o varnosti z oceno tveganja. V tem vidijo "absolutno nedopusten pristop".
Vsakoletni program cepljenja sprejme minister za zdravje. Potem ko je NIJZ predlog programa posredoval ministrstvu za zdravje, ga je ministrstvo poslalo v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje, ki se je zaključilo konec januarja. Skupaj je prispelo več kot 30 tisoč pripomb. Minister za zdravje Janez Poklukar je kasneje predlog poslal v presojo NIJZ ter stroki in ga še ni potrdil.
21