Andraž Zorko: Za sprejemanje državnega proračuna ve zelo malo državljanov

V zadnji javnomnenjski anketi je vlada za svoje delo od julija 2022 pa do danes prejela enega najslabših rezultatov. Zgolj 28,4 odstotka polnoletnih volivcev je ocenilo, da vlada dela dobro, kar 67,4 odstotka vprašanih pa je delo vlade ocenilo kot neuspešno. Slabši rezultat so pokazale le meritve februarja in marca letos, ko je delo vlade kot neuspešno ocenilo nekaj več kot 70 odstotkov anketirancev.

Novice Vox populi: Podpora vladi še vedno pada

Takšen rezultat po dveh letih vladanja ni nič nenavadnega 

Po mnenju političnega analitika Andraža Zorka je redkokatera vlada, če sploh katera, v zadnjih 15 letih imela boljše rezultate po dveh letih vladanja. Spomnil je, da nekatere tega niso niti dočakale.

Redkokatera vlada je po dveh letih imela boljše rezultate, meni Andraž Zorko. Foto: Ana Kovač

Spomnimo, poslanci so sprva napovedali referendum posvetovalnega referenduma o izvedbi JEK2, kasneje pa so ga preklicali. "Fiasko z referendumom o JEK2 je oplazil (skoraj) vse politične akterje, zato bi bilo vse preveč površno padec podpore pripisati zgolj temu. Poleg tega smo v obdobju, za katerega je značilen upad podpore v javnem mnenju nasploh. Prihaja zima, krepijo se skrbi, pesimizem nadvlada optimizem in v razmerah izjemno nizkega zaupanja v vse dele političnega podsistema, v katerem je vlada kriva za vse, kar se slabega primeri, tudi če na to nima neposrednega vpliva, medtem ko se morebitnih zaslug že nekaj časa vladam katerekoli barve ne pripisuje," meni Zorko. 

Novice Nevladniki ob objavi zvočnih posnetkov o projektu JEK 2 za odstop Levičarja in nekaterih poslancev

Novice Za opravila pred preklicem referenduma o JEK2 okoli 300 tisoč evrov stroškov

Plačna reforma ne bo zvišala podpore 

Sliko vlade bi lahko nekoliko popravil le ukrep iz prejšnjega tedna, ko so vlada in sindikati javnega sektorja podpisali kolektivne pogodbe in druge dokumente za uveljavitev sprememb v plačnem sistemu. Politični analitik Zorko sicer dvomi, da bi to lahko vplivalo na boljšo podporo.

"Kot sem omenil, smo v okolju izjemno nizkega zaupanja v politične institucije. To v praksi pomeni, da se negativni dogodki zlahka pripišejo vladi oz. politikom nasploh, medtem ko se pozitivni dogodki dojemajo kot nekaj, kar je z vidika pričakovanj javnosti (npr. višje plače) tako rekoč samoumevno," pravi analitik in ob tem zastavlja vprašanje: "Kolikokrat ste že zasledili, da bi nekdo javno pohvalil vlado (ali opozicijo) za kakšno politično odločitev ali potezo, če odmislimo goreče privržence posameznih političnih strank?"

"Javno izražanje podpore vladi ali pa tej ali oni politični stranki oz. skupini je z vidika posameznika – če ni ravno njen goreč pristaš – zelo tvegano, saj te okolje v izrazito polariziranem okolju in na trenutke sovražnem ozračju hitro označi za podpornika neke stranke, čeprav to nisi oz. nočeš biti. Zato so tiho tudi tisti, ki imajo morda o določenih potezah vlade ali opozicije pozitivno mnenje, pa tega iz previdnosti javno ne izrazijo. Ta pojav je v teoriji znan kot spirala molka."

Novice Podpis pod plačno reformo bodo dali tudi policisti

Novice Po mnenju koalicije novi plačni zakon v javnem sektorju izboljšuje sistem

"Koliko državljanov sploh ve, da se sprejema proračun? Zelo malo." 

Državni zbor je sprejel državna proračuna za prihodnji dve leti s spremljajočimi dokumenti. V koaliciji poudarjajo, da bo v proračuna vključeno zdravstvo, odpornost in varnost ter znanje in inovacije. Sprejeti zakon o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026 med drugim določa zvišanje povprečnine za občine, ki naj bi se prihodnje leto povišala na 771,33 evra, leta 2026 pa na 775,29 evra, določa pa tudi, da se bo iz proračuna v zdravstveno blagajno prelilo 420 milijonov evrov, od tega 280 milijonov za zdravila, cepiva in zdravstvene storitve, 140 milijonov pa za izvajanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. 

Kritike, da si Slovenija takšnih dveh proračunov ob nižji gospodarski rasti ne more privoščiti, finančni minister Klemen Boštjančič zanika. "Sem človek številk, ne političnih floskul. To, kar sem poslušal danes, so bile v glavnem politične floskule, ki nimajo osnove v številkah. Proračun za leto 2025 načrtuje 2,6 odstotka primanjkljaja, to je drugi najnižji primanjkljaj v zadnjih šestih letih. Samo v letu 2022 je bil primanjkljaj nižji, vsa preostala leta je bil višji, sicer se pa zadnja tri leta znižuje, za naslednje leto, leto 2026, načrtujemo primanjkljaj pod dvema odstotkoma. Tako da govoriti o tem, da je to neki potrošno naravnan proračun in tako naprej, je seveda neumnost," je povedal v oddaji Odmevi. 

Kritike, da si Slovenija takšnih dveh proračunov ob nižji gospodarski rasti ne more privoščiti, finančni minister Klemen Boštjančič zanika. Foto: Bor Slana/STA Ob tem se pojavlja vprašanje, ali lahko tudi sprejeti proračun vpliva na mnenje javnosti. "Koliko državljanov ve, da se sprejema proračun za naslednji dve leti? Zelo malo. Koliko med njimi jih pozna podrobnosti tega proračuna? Z gotovostjo lahko trdim, da le tisti, ki so tako ali drugače vpleteni bodisi v sprejemanje predlogov bodisi so neposredni proračunski porabniki," odgovor na naše vprašanje ponazori Zorko.

Novice Minister Boštjančič sporočil pozitivni odziv IMF na plačno reformo #video

Odgovor je torej jasen, samo sprejemanje proračuna nima vpliva na javno mnenje, zaključi analitik, meni pa, da bodo na javno mnenje vplivala posamezna poročanja o tem postopku.

Nova stranka je tu, njen ustanovitelj je pred dvema letoma osvojil več kot 400 tisoč glasov 

V zadnjem času lahko na slovenskem političnem parketu spremljamo tudi izstopanja iz političnih strank in nastajanje novih. V soboto je svojo stranko z imenom Demokrati ustanovil nekdanji poslanec SDS Anže Logar, svojo stranko pa napovedujeta tudi predsednik Državnega sveta Marko Lotrič in dolgoletni politik Karel Erjavec. Nastanek teh sicer po mnenju političnega analitika Andraža Zorka za zdaj nima prav velikega vpliva, ima pa ustanavljanje novih strank, kot pravi, večji vpliv na dogajanje v političnih strankah. 

"Verjetno se v zakulisju dogaja veliko več, kot nam je vidno od zunaj. Dejstvo je, da lahko novoustanovljena stranka Demokratov Anžeta Logarja bistveno vpliva na prerazporejanje glasov volivcev desno od sredine, morda lahko poseže tudi vsaj malo levo od sredine. V tem hipu je seveda prenagljeno napovedovati karkoli, scenariji so hipotetični in možni razpleti zelo različni. Dejstvo pa je, da je nova stranka tu, da je njen ustanovitelj pred skoraj natanko dvema letoma osvojil več kot 400 tisoč glasov v drugem krogu predsedniških volitev, in čeprav se ti glasovi ne bodo preprosto prelili v podporo njegovi stranki, daleč od tega, je številka še vedno visoka in možnost uspeha realna," pojasni analitik. 

Novice Logar na ustanovnem kongresu izvoljen za predsednika Demokratov #video

Ob tem omeni leto 2018, ko je Marjan Šarec s svojo novo stranko LMŠ osvojil približno tretjino glasov s predsedniških volitev. Če bi to uspelo tudi  Anžetu Logarju, bi bilo to dovolj za od deset do 12 poslancev v državnem zboru, morda celo več, odvisno od udeležbe. A na tej poti je še veliko čejev, doda.

Predčasne volitve niso verjeten scenarij 

Večkrat je v zadnjem času govori o predčasnih volitvah, kot pravi Zorko, predvsem takrat, ko začne padati izmerjena javnomnenjska podpora vladi, kadar se opozicija počuti dovolj močno ali kadar so prisotna večja nesoglasja v vladajoči koaliciji oz. kadar zrastejo ambicije ene od njih.

"Od vsega naštetega lahko v tem hipu odkljukamo le eno od štirih okoliščin, zato si upam reči, da predčasne volitve niso zelo verjeten scenarij, v tem hipu ne v DZ ne zunaj njega ne vidim stranke, ki bi ji kaj takega ustrezalo. In vse dokler ima vladajoča stranka tako močno in stabilno poslansko skupino, koalicija pa tako zanesljivo večino, se kaj takega zdi še manj verjetno. Vendar en teden je v politiki dolga doba, pravijo, z gotovostjo si ne bi upal zavrniti niti takšnega scenarija," je sklenil analitik.