Četrtek, 15. 6. 2023, 18.36
1 leto, 5 mesecev
Ajanović Hovnik: Delamo na tem, da ponovno zgradimo blagovno znamko državne uprave
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,61
Med ostalimi ključnimi novostmi, ki jih prinaša predlog zakona, je ministrica navedla ponovno vzpostavitev izpita iz javne uprave in oživitev štipendijske politike.
Zaposleni v državni upravi so v povprečju stari 50 let, pri čemer na ministrstvu za javno upravo ugotavljajo, da javna uprava in javni sektor nasploh postajajo vedno manj privlačen delodajalec, sploh za mlade. Da bo državna uprava prepoznana kot privlačno delovno okolje, želijo prispevati tudi s predlogom novega zakona o javnih uslužbencih.
Zakonski predlog, ki so ga v sredo predstavili sindikatom, v javno razpravo pa bo dan v petek, je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik predstavila na današnji novinarski konferenci. Po njenih besedah predlog neposredno zadeva približno 40.000 javnih uslužbencev.
Kot je pojasnila, je povprečna starost v državni upravi 50 let. V ožjem administrativnem delu državne uprave je med 17.000 zaposlenimi 2.000 takšnih, ki se lahko upokojijo v dveh ali treh letih. Zato na ministrstvu želijo državno upravo narediti privlačnejšo za iskalce zaposlitve. Ugotavljajo namreč, da v času, ko je rekordna zaposlenost, stabilnost zaposlitve za mlade iskalce zaposlitve očitno ni dovolj.
Treba je vrednostno osmisliti poslanstvo, ki ga v okviru državne uprave oz. javne uprave sploh opravljamo, je dejala ministrica in poudarila, da pospešeno in zelo intenzivno delajo na tem, da ponovno zgradijo blagovno znamko državne uprave.
Centralizirano zaposlovanje uradnikov
Plačni sistem je po njenih besedah eden bistvenih elementov, a so tudi drugi. Tako v procese zaposlovanja uvajajo kompetenčne modele. Kot ključno predvideno novost je izpostavila nov selekcijski postopek s centraliziranim zaposlovanjem uradnikov. "Postopki javnih natečajev bi bili vodeni iz enotne točke, enkrat mesečno bi se ta vrata razprla, pobrale vse potrebe vseh državnih organov in v bistvu dejansko preverilo, ali kandidati imajo kompetence, znanja, ki jih v državni upravi, javni upravi tudi sicer potrebujemo," je pojasnila Ajanović Hovnik.
Kandidati, za katere bi ugotovili, da ta znanja imajo, bi se nato uvrstili v nadaljnje selekcijske postopke, ki bi se vršili preko organov, ki dejansko te kadre potrebujejo. Tudi če kandidat na koncu ne bi bil izbran za neko delovno mesto, pa bi, če bi bil v predhodnem postopku prepoznan kot primeren kandidati za zaposlitev, to veljalo dve leti in v tem času, če bi se znova prijavil za drugo delovno mesto znotraj državne uprave, ne bi bilo potrebe po ponovnem preverjanju njegovih kompetenc.
Predvideno je, da bo postopek elektronsko voden, vse zadeve se bodo vršile preko e-uprave. S tem bodo po besedah ministrice postopki bolj transparentni, odprti, tudi bolj pravični, hkrati pa zagotovljena neka ekonomičnost sistema. Kot je še dodal ministrica, želijo po eni strani "detabuizirati politično izpostavljanje posameznikov", na drugi pa dejansko zagotoviti, da v sistem prihajajo ljudje, ki jih ta dejansko potrebuje. Takšen sistem je po njenih besedah že vpeljalo več evropskih držav.
Ponovna vzpostavitev izpita iz javne uprave in oživitev štipendijske politike
Med ostalimi ključnimi novostmi, ki jih prinaša predlog zakona, je ministrica navedla ponovno vzpostavitev izpita iz javne uprave in oživitev štipendijske politike. Predvideno je tudi, da zaposlenemu preneha delovno razmerje ob izpolnitvi polnih pogojev za zaposlitev. Tako bi javnemu uslužbencu, ki dopolni 40 let pokojninske dobe in 65 let starosti, prenehala veljavnost o zaposlitvi. Bi se pa delovno razmere lahko nadaljevalo, če bi za to obstajal interes na obeh staneh.
