Torek, 10. 5. 2022, 14.40
2 leti, 6 mesecev
Matej Accetto opozoril na visoko število zahtev za ustavno presojo
Ustavno sodišče je v letu 2021 prejelo veliko, okoli 1.400, zahtev in pobud za presojo ustavnosti. Rešiti jim jih je uspelo slabih 1.300 Skupno so v zadnjih dveh letih prejeli 900 zadev, ki so se tako ali drugače nanašale na ukrepe, povezane z epidemijo covid-19. Kot je povedal predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je danes predstavil poročilo o delu ustavnega sodišča za leto 2021, nerešenih ostaja okoli 70 zadev, povezanih z epidemijo. "Pri večini rešenih zadev nismo ugotovili protiustavnosti, večina zadev ni prešla niti prvega koraka preizkusa, a eno od pomembnih sporočil je že število vlog," je povedal Accetto. Za primerjavo, ustavno sodišče v Nemčiji je obravnavalo 1.200 zadev, povezanih z epidemijo. "To je nekaj več, a ne dramatično več kot 900, kot smo jih prejeli mi," je dodal Accetto.
Matej Accetto je ob predstavitvi poročila o delu za leto 2021 opozoril na visok pripad pobud in zahtev za ustavno presojo.
"V letu 2021 je US prejelo veliko zadev, celo več, kot smo jih sposobni rešiti, zato se je število nerešenih zadev nekoliko povečalo. Pet ali šest zadev je dnevna obremenitev za ustavnega sodnika. Vsaka zadeva zahteva svoj čas, zadev je veliko, postajajo vse kompleksnejše in odpirajo se nova vprašanja," je poudaril Accetto in ob tem navedel potrebo po dodatni kadrovski okrepitvi in dejal, da se te težave zavedajo že leta, da pa je v lanskem letu kadrovska podhranjenost zaradi večjega števila vlog prišla še bolj do izraza. Predsednika sodišča žalosti, da vlada v odmeri proračuna ni prisluhnila njihovim pobudam po dodatnih prostorih, ki jih potrebujejo za kadrovsko okrepitev.
Accetto: Sodišča so vedno talci okoliščin, v katerih delujejo
V zadnjih dveh letih je bilo ustavno sodišče tarča številnih kritik in pritiskov. "Kritičnih odzivov je bilo veliko. Posebej skrb vzbujajoče je, ko ti odzivi presežejo mejo vsebinske kritike odločitev, ki smo je veseli in smo zanjo hvaležni. Težava je, ko je kritika pavšalna, apriorna in izražena tako, da zanika temeljne vidike spoštovanja sodstva kot pomembnega dela spoštovanja načel pravne države. V tem pogledu je bilo v Sloveniji nekaj kritike nesrečne. US si ni želelo biti poseben trajni akter. Do neke mere so sodišča vedno talci okoliščin, v katerih delujejo. Gotovo bi marsikatero sodišče lažje delovalo, če ne bi bilo tega velikega pripada," je pojasnil Accetto. Visok pripad sicer razume kot odraz zaupanja v delo sodišča in potrditev njegove vloge kot varuha ustavnosti.
Ob tem je Accetto znova izrazil razočaranje nad zakonodajalcem, da še vedno ni dopolnil zakona o nalezljivih boleznih. Covid-19 je presenetil tudi številne druge zakonodajne ureditve po svetu, pa to ni bil razlog, da ne bi sprejeli namenskih zakonov ali dopolnili obstoječih, je navedel.
Bistveno sporočilo odločitev ustavnega sodišča je, da ima pravna država posluh za izredne dogodke. Odločitve so šle v smeri, da pomanjkljive zakonske podlage lahko služi kot temelj za sprejemanje ukrepov. "Ustavno pomanjkljive zakonske podlage so boljše kot nič," meni Accetto, ustavno sodišče jih je zato prepoznalo kot zasilno rešitev.
"Negotovost je onemogočila klasično presojo"
Kot je še pojasnil Accetto, so bila sodišča pri nas in po svetu soočena z vprašanjem, kaj se je zaradi novega koronavirusa spremenilo in koliko prilagoditev sodne presoje je zahtevala epidemija.
"Ali nič ali veliko. Izrazito je bilo jasno nelagodno trenje dveh plati odziva in nujnost je že ena plat. Nujno se je bilo odzvati, kljub negotovosti, ki je bila v zraku. Negotovost glede obsega nevarnosti, ki jo je prinesla bolezen, in negotovost glede učinkovitosti sprejetih ukrepov. Za marsikateri ukrep ni bilo mogoče z gotovostjo reči, kako učinkovit bo. Kako se spopasti s tem, da je treba ukrepati, kljub temu, da obstaja neka negotovost? Ta negotovost je onemogočala klasično presojo ali so bili ukrepi ustrezni. Običajni koraki presoje so, da je ukrep primeren za dosego cilja, ki ga zasleduje, in da je nujen, se pravi, da ni drugega ukrepa, ki bi bil enako učinkovit in bi manj posegal v pravico. Na koncu pa mora biti korist za cilj večja od škode za pravico. Če ne vemo, kako močna je nevarnost, in še manj, kako učinkovit bo ukrep, je korak primernosti in korak nujnosti težko izvesti. Primerjamo nekaj, česar ne moremo povsem jasno ovrednotiti. Ko sodišča presojajo o takih ukrepih, bi v običajnem pristopu presoje sorazmernosti vsak ukrep imel veliko težavo," je pojasnil Accetto. Eno izmed vprašanj, s katerim so se ukvarjali, je tudi, kaj storiti v primeru predpisov, ki so veljali zelo kratek čas in ne veljajo več.
Vse letno poročilo o delu ustavnega sodišča si lahko preberete tukaj.
6