50 let Muzeja novejše zgodovine Celje

Kot predhodnika današnjega muzeja so leta 1963 ustanovili Muzej revolucije, katerega namen in poslanstvo je bilo predvsem predstavitev regionalne in nacionalne zgodovine v letih od 1918 do 1945 s poudarkom na zgodovini delavskega gibanja, antifašističnega boja in socialistične revolucije. V prvi polovici osemdesetih so pripravili prve razstave, ki so tematizirale aktualne probleme tedanje slovenske družbe in nekdanje države. V devetdesetih so ustanovili otroški muzej Hermanov brlog, kar je bila svojevrstna novost v muzejski praksi, danes pa se v muzeju posvečajo aktualnim družbenim pojavom 21. stoletja z refleksijami preteklosti in, kot napovedujejo, se pripravljajo na nov razvojni mejnik v svojem delovanju.

Ovreči stereotip, da se v muzejih nabira le prah Kot pravi direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, mag. Tanja Roženbergar Šega, želijo s svojimi programi in aktivnostjo v jubilejnem letu poudariti tri vidike svojega delovanja. Kot prvo najširši javnosti sporočiti, da so muzeji aktivne in dinamične ustanove in tako zrušiti stereotip o tem, da gre pri muzejih za velike sobane, kjer se le nabira prah. Drugo jubilejno sporočilo naslavljajo na bolj strokovno javnost, pri čemer želijo opozoriti na značaj nekdanjega muzeja revolucije kot posebnega tipa muzejev, prisotnih v t. i. vzhodnem delu Evrope, in ga aktualno umestiti v širšo tipološko shemo muzejev, tudi v smislu preobrazb, ki so jih izpeljali skozi zgodovino in ki se bodo še zgodile. Kot tretje pa si v jubilejnem letu želijo še večjega mednarodnega mreženja in prepoznavnosti s teorijo in prakso, ki jo lahko ponudijo v muzeju, še razmišlja Tanja Roženbergar Šega.

Pečat jubilejnemu letu bodo dali z mnogo projekti, med njimi razstavami, almanahom, dokumentarnim filmom, jubilejno leto pa bodo sklenili s slavnostno akademijo.

Prek velikih panojev o problemih našega časa Da je letošnje leto za MNZC nekaj posebnega, je mogoče opaziti že na pročelju stavbe, kjer je v okviru cikla šestih panojskih sporočil, ki se bodo razvrstila skozi leto, na ogled prvi z naslovom Od upora do zmage, ki kljub pomenljivosti lahko sproža številne asociacije na zdajšnje aktualno dogajanje pri nas. V prihodnjih soočanjih pa bodo s panoji spregovorili tudi o globalnih problemih našega časa, potrošniški družbi, brezposelnosti, ekoloških vprašanjih itn. Kot še pravi Tanja Roženbergar Šega, bodo teme sporočanja angažirane, saj so muzeji tisti, ki morajo z razmišljanjem, interpretacijami, dialogom sprožati javni diskurz in ljudi osveščati in ozaveščati.

Puške in poslovilna pisma, o katerih bo pisalo 20 slovenskih intelektualcev Ključno jubilejno razstavo z naslovom Puške in pisma (Guns and Letters) bodo pripravili z združitvijo in obuditvijo dveh najstarejših zbirk v MNZC-ju, zbirko orožja in zbirko poslovilnih pisem na smrt obsojenih talcev v 2. svetovni vojni, ki so bili potem ustreljeni v Starem piskru v Celju. Razstavo, ki najbolj kaže na poslanstvo muzeja tistega časa, bodo odprli na muzejsko noč , 15. junija. Ob razstavi pa so k razmisleku povabili tudi 20 slovenskih intelektualcev, ki se bodo v obliki pisma odzvali na tragično usodo piscev poslovilnih pisem v vojnem obdobju in hkrati razmišljali o problemih sodobnega sveta.

Drugo jubilejno razstavo bodo v začetku oktobra pripravili v otroškem muzeju Hermanov brlog, in sicer stalno zbirko igrač Čas je za igro, s katero želijo prispevati k ozaveščanju otrokovih pravic in sodelovanju s humanitarnimi organizacijami.

O novih trendih v muzeologiji Sredi novembra v MNZC-ju načrtujejo izdajo jubilejnega almanaha, ki bo preveden tudi v angleščino, v katerem bodo predstavili pregled dela muzeja v preteklih petdesetih letih in njegovo primerjavo s podobnimi inštitucijami pri nas in v Evropi. Poleg tega pa bo v almanahu še teoretski del vsebin, v katerem bodo ob sodelovanju znanih muzeologov na primeru njihovega muzeja spregovorili o novih trendih v muzeologiji in za katerega pričakujejo, kot meni Tanja Roženbergar Šega, da bo prinesel strokovno nadgradnjo v slovenskem muzejskem prostoru. Podobo almanaha in celostno grafično podobo jubilejnega projekta je zasnoval znani slovenski oblikovalec Radovan Jenko.

Jubilejno leto bodo decembra sklenili s predstavitvijo avtorskega dokumentarnega filma o Josipu Pelikanu in slavnostno akademijo, ob tem pa bodo prenovili tudi spletno stran muzeja.

Proračun jubilejnih projektov, kot je dodala direktorica muzeja Tanja Roženbergar Šega, ocenjujejo na 60 tisoč evrov.

V jubilejnem letu ob sobotah in nedeljah prost vstop v muzej Ker želijo v jubilejnem letu najširši publiki čim bolj odpreti vrata muzeja, so na vodene oglede povabili šole, društva, strokovne skupine in združenja. Ob sobotah in nedeljah pa si je mogoče brezplačno ogledati muzej in vse njihove zbirke: Stalno razstavo Živeti v Celju o Celju in Celjanih v 20. stoletju, Spominski prostor žrtev nacističnega nasilja v Starem piskru, Otroški muzej Hermanov brlog, Tehniško dediščino slovenskega zobozdravstva in Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana.