"Japonce skušam opogumiti, da lahko sami ustvarjajo in vodijo"

Kena Matsunago, ki je prijateljem in znancem v Sloveniji še vedno znan kot Matej Sedmak, je poslovna pot pred štirimi leti drugič v življenju vodila v deželo vzhajajočega sonca. V japonski prestolnici je na enem od tečajev spoznal domačinko Yuko Matsunaga.

"Yuko mi je takrat kot udeleženka oziroma prostovoljka pomagala razumeti vsebino tečaja," se spominja Ken, ki izvira iz Matenje vasi pri Postojni.

Ponudila mu je investicijo, na koncu sta se poročila

Ko je Yuko pojasnil, s čim se ukvarja v Sloveniji, je bila ta nad njegovim delom navdušena.

"Rekla mi je, da sem navdihujoč in da na Japonskem primanjkuje novih idej. Nato se je ponudila, da bi lahko investirala v mojo dejavnost, če bi želel ostati na Japonskem in zagnati lastno podjetje," pripoveduje Ken.

Čeprav ima mesto skoraj trinajst milijonov prebivalcev, Ken pretirane gneče z izjemo jutranje in popoldanske konice na vlakih ne opaža. Foto: Getty Images

Svetovni popotnik z vzdevkom Peacehiker priznava, da ga je Yuko s svojo iskrivostjo popolnoma očarala. Kmalu sta se zaljubila, ljubezen pa je pripomogla k temu, da je Ken dobil še en razlog za selitev v Azijo.

Kot se spominja danes, je k njegovi odločitvi takrat prispeval tudi občutek, da na Japonskem lahko s svojim delom doseže večje spremembe.

"Čeprav je ljudem, ki so uspešno končali moje tečaje, uspelo na različnih področjih, se nisem mogel znebiti občutka, da v Sloveniji delam v zelo omejenih okvirih. Ko sem slišal, da bi lahko ustvaril podjetje na japonskem trgu, sem pomislil, da lahko na ta način res prispevam k veliki spremembi," pojasnjuje.

Video: YouTube

Nekdanji predsedniški kandidat je postal Japonec

Očaran nad lepotami države in japonsko kulturo je Yuko, potem ko je dobil dovoljenje njenega očeta, zaprosil za roko. Par se je poročil, Matej pa se je odločil za spremembo imena in priimka.

"Namesto da bi ona prevzela moj priimek, sem ji rekel, da bom jaz prevzel njenega. S to odločitvijo sva pravzaprav tlakovala pot do tega, da se bolj vključim v japonsko kulturo," pripoveduje Ken, čigar ime v japonščini pomeni biti moder.

Ko se je zakoncema pred dvema letoma rodila mala in simpatična Sophia, ki jo lahko spoznate v spodnjem videoposnetku, je bil njegov občutek, da se mora še bolj aktivno vključiti v japonsko družbo, še večji.

"Vedno sem bil prepričan, da sem državljan sveta in da je moj dom ves planet. Ko sem prišel na Japonsko, pa sem naenkrat spoznal, da lahko vidim svoj dom tukaj. Na podlagi tega sem se odločil, da bom postal Japonec," svojo odločitev pojasnjuje Peacehiker.

Video: Ken Matsunaga (Matej Sedmak)

Posameznik mora najprej upoštevati želje in pričakovanja drugih

Čeprav bi njegovo potezo marsikdo označil za drzno oziroma nenavadno, je glede na pravila, ki veljajo v japonski kulturi, dokaj logična.

Japonci namreč pričakujejo, da posameznik deluje v dobro družbe in služi oziroma pomaga drugim.

"Če na Japonskem dosežeš izjemen osebni uspeh, to ni tako cenjeno, kot če narediš nekaj, kar bo prispevalo k družbi kot celoti," razlaga jezikovni coach in inštruktor fotobranja.

Japonske poslovneže, s katerimi sodeluje, opisuje kot izkušene, izjemno strokovne in požrtvovalne ljudi, ki si nočejo privoščiti nobene napake. Foto: Facebook

Čeprav večino časa preživi v svoji novi domovini, ugotavlja, da bo potrebno še veliko dela, da se bo lahko približal Japoncem v njihovem načinu razmišljanja: "Še vedno sem preveč usmerjen vase ter osredotočen na svoje ideje in želje. Vendar pa si želim bolj čutiti to, kar je pomembno drugim."

Na Japonskem je pomembno, da si vsak posameznik uredi svoje življenje tako, da je srečen in zadovoljen ter da je lahko, predvsem ko gre za službo, usmerjen v potrebe drugih.

Na ljudi, ki si svojega življenja na uredijo in niso usmerjeni v druge ljudi, se po Kenovih besedah včasih gleda kot na nedorasle osebnosti.

Čeprav poskrbijo za izjemno postrežbo, natakarji napitnine ne sprejmejo

Usmerjenost v javno dobro se po njegovih besedah kaže tudi na poslovnem področju. "Podjetja načeloma niso usmerjena samo v dobiček, pač pa morajo biti storitve in produkti kakovostni, uporabni in dobri za družbo. Tudi restavracije s hitro prehrano na primer ponujajo bistveno bolj zdravo hrano kot na primer ameriške restavracije."

Hkrati se na trgu pojavi zelo malo izdelkov in storitev, ki ne delujejo oziroma se ne obrestujejo, zaposleni pa si hkrati prizadevajo strankam storitve ponujati na vrhunski ravni.

"Če hočeš biti na Japonskem natakar, moraš biti profesionalec. Amatersko opravljanje poklica ne pride v poštev, saj od vseh delavcev pričakujejo vrhunske storitve, pa naj gre za taksiste ali zdravnike," razlaga Ken ter dodaja, da natakarji in taksisti kljub izjemnemu trudu za svoje delo nočejo sprejeti napitnin.

Video: YouTube

"Namesto da bi sami ustvarjali in vodili, čakajo, da jih bo nekdo usmerjal"

Čeprav se Japonska lahko pohvali z nizko stopnjo brezposelnosti, dobro ponudbo prostih delovnih mest in izobraženimi ljudmi, to ne pomeni, da se kot družba ne spoprijema z različnimi težavami.

Japonci so načeloma do sebe in svoje družbe kritični. Težave, ki jih navajajo, so med drugim pomanjkanje fleksibilnosti, inovativnosti in kreativnosti v podjetjih. Novosti in sprememb je malo, kar vpliva na to, da se stvari ljudem pogosto zdijo preveč monotone in dolgočasne.

Poleg tega opažajo, da so ženske v primerjavi z moškimi neenakomerno zastopane na vodilnih položajih in da se ljudje zaradi vseh družbenih pravil, ki jih morajo upoštevati, preprosto ne morejo dovolj dobro in jasno izraziti. 

Na svojih tečajih Japoncem poskuša vliti več samozavesti in jim približati mišljenje, da so tudi sami lahko voditelji. Foto: Facebook

Ken predvsem pri generacijah, ki so odraščale v 90. letih, opaža veliko pomanjkanje samozavesti.

Na to je pri ljudeh po njegovih besedah vplivala predvsem takratna gospodarska in finančna kriza. Številni mladi so takrat izgubili samozavest.

"Ljudje težko sprejmejo misel, da so sami lahko voditelji ali podjetniki in da ne potrebujejo drugega, da bi nekaj ustvarili. Velikokrat čakajo na to, da jih bo nekdo vodil ali jim bo nekaj pokazal," pripoveduje Ken, ki poskuša ljudem na svojih tečajih povrniti izgubljeno samozavest.

Na Japonce se še ni pošteno razjezil

Medtem ko omenja težave Japoncev, na drugi strani hitro izpostavi njihove pozitivne lastnosti. Po njegovih besedah se učijo zelo hitro, v vsakdanji komunikaciji pa vedno ohranjajo izjemno spoštljiv odnos do sočloveka.

Na vprašanje, kdaj se je na Japonskem zadnjič pošteno razjezil, odgovarja, da je težko jezen na Japonce. "Japonci smo prijazni in se ne izzivamo, ker se zavedamo, da imajo naša dejanja posledice za druge ljudi," pojasnjuje.

Ljudje tudi pri povsem banalnih stvareh pogosto že vnaprej razmišljajo, kako naj ravnajo, da ne bi užalili drugih.

"Ko sva se z ženo vračala s praznovanja svoje obletnice, mi je predlagala, da bi se z železniške postaje domov namesto s taksijem odpravila peš. Prepričana je bila, da se ne spodobi, da se peljeva, saj bi taksistu za svojo pot plačala premalo denarja, medtem ko bi lahko z drugo stranko zaslužil več," pripoveduje v smehu.

Japonci so fantastični ljudje, tujce pa imajo radi in jih sprejemajo z odprtimi rokami, pripoveduje Ken. Foto: Facebook

Spoštljivost v odnosih se kaže tudi v poslovnem svetu, kjer ponavadi predloga ne zavrnejo neposredno. Ljudje se odločajo za posredno komunikacijo, s katero ohranjajo korektne odnose in vljudnost, človek pa se mora naučiti razbrati skrite pomene.

Tudi ko gre za odnose med zakonci ali partnerji, Japonci navadno ne bodo takoj izrazili negativnih čustev in kritike. Pred komunikacijo bodo raje pri sebi premislili in kasneje razložili položaj, ko se njihova čustva pomirijo, saj stavijo na prijateljske odnose in medsebojno dopolnjevanje.

"Lažje prebavijo kakšne neprijetne stvari in se osredotočijo na tisto, kar je dobro v zakonu. Pari ponavadi skupaj ostanejo do konca življenja, ločitev pa je v primerjavi s Slovenijo občutno manj," razlaga Ken, ki razmišlja o tem, da bi na Japonskem v prihodnosti odprl tudi ženitveno posredovalnico.

Samskih in lepih deklet kar mrgoli, fantje so ponavadi sramežljivi

Ko gre za simpatije, zmenke, iskanje partnerjev in izražanje ljubezni, so Japonci po njegovem prepričanju šibkejši od Slovencev.

"Starejše generacije so bile vajene, da so jim partnerje našli starši. Japonci zato še zdaj ne vedo, kako pristopiti do sveta zmenkarij. Marsikdaj jim je kdo všeč, ampak ne vejo, kaj narediti, ker pričakujejo, da bo drugi naredil prvi korak," opaža.

Mestni parki v Tokiu so prava mojstrovina. Ob lepem vremenu se pod krošnjami češenj zadržuje izjemno veliko ljudi. Foto: Reuters

V Tokiu je po njegovih besedah največ lepih samskih žensk na vsem planetu: "Poznam veliko samskih prijateljic, ki so preveč zaposlene, da bi se ukvarjale z iskanjem partnerja, po drugi strani pa so tudi fantje zelo osredotočeni na delo in sramežljivi."

Veliko deklet si po njegovih besedah vsaj enkrat v življenju želi izkusiti zvezo z zahodnjakom: "To so lepe, izobražene in prikupne ženske, ki jih zahodnjaška ekspresivnost ne moti. Pomembno pa je, da se moški držijo obljub, ki so jim jih dali, drugače jih bodo razočarali."

Želijo si, da bi bili tako pogumni kot tujci

Glede na njegove izkušnje Japonci tujce izjemno cenijo in jih imajo radi: "Spoštujejo nas, ker znamo govoriti angleško, ker smo po njihovem prepričanju pogumni in ker se upamo lotiti novih stvari."

Hkrati jim ne zamerijo njihove prevelike sproščenosti. "Ko srečajo tujca, ki pride na počitnice, od njega ne pričakujejo čisto nič. Lahko se obnaša popolnoma barbarsko, pa ne bodo niti trenili z očesom," pripoveduje Ken.

Če tujci zmotijo smrtno tišino, ki običajno vlada na japonskih vlakih, se Japonci za to preprosto ne zmenijo. Foto: Reuters

Dodaja, da ima Slovenijo rad, a je ne pogreša. A vseeno se zaloti, da razmišlja o tem, kako bi Japonci lahko pomagali Slovencem, da bi se ti razvili v to, kar si želijo biti.

Slovenija se mu zdi polna potenciala, zato se z užitkom vrača in opazuje, kaj vse je mogoče v tej majhni državi, ki je po njegovih besedah še precej na začetku razvoja.

Obenem priznava, da se mora ob vrnitvi domov žal večkrat potruditi, da razume, kaj se dogaja v slovenski družbi.

“V Sloveniji imamo toliko novih idej, inovativnih podjetij, čudovite narave ter ljudi z upanjem in radovednostjo. Če nam bo uspelo preseči nekaj preprostih in majhnih težav, s katerimi se ukvarjamo, bo lahko naša država zvezda tega predela sveta. Upam, da ji lahko pri tem kako pomagam," je optimističen Ken, ki računa na to, da bo nekoč k nam pripotoval z japonskim potnim listom.