SiolNET. Novice Siol +
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Janša: Vsem bi koristilo, če bi šla Bratuškova večkrat v Bruselj in manjkrat v Stožice

3

termometer

Vsaka drugačna sodba kot oprostilna bi pomenila večji razpad prava in pravičnosti v Sloveniji, kot je bilo to v primeru procesa JBTZ pred 25 leti, je za Planet Siol.net povedal Janez Janša.

Obletnica afere JBTZ. Sojenje v zadevi Patria. Odziv Bruslja na protikrizne ukrepe. Nasledstvo v stranki SDS. Vse to so bile teme našega intervjuja z nekdanjim predsednikom vlade in predsednikom SDS Janezom Janšo.

31. maja praznujemo 25. obletnico afere JBTZ. Kako danes gledate na dogodke v tistem času? Kot na prebujenje Slovencev. In prerojenje, ki je oblikovalo novo vrednostno središče slovenskega naroda in ki je trajalo ravno dovolj časa, da smo se znebili enopartijskega sistema in se osamosvojili. Potem pa so tisti, ki so nas dali zapreti in tako sprožili proces, spet v celoti prevzeli oblast in osamosvojeno državo dobesedno polastninili.

Pred dvema tednoma ste v pogovoru z udeleženci mladinske iniciative Misli svobodno dejali, da ste takrat pričakovali, da bo iz Odbora za varstvo človekovih pravic nastala politična stranka, vendar se to ni zgodilo, ker so komunisti, ki so delovali v odboru, tega uspešno razbili. Lahko poveste imena tistih, ki so od znotraj razbili odbor? O komunistih, ki delujejo v Odboru in omogočajo, da lahko oblast obvladuje položaj, je govoril sam Kučan. Obstaja dokument o tem. Natančen seznam teh članov z nekaj mogočimi izjemami je nastal leta 1994, ko je Dušan Keber zbral podpise manjšega dela članov kolegija Odbora pod poziv za mojo zamenjavo po aferi Depala vas. Seznam je objavljen v moji knjigi Okopi.

Ob 25. obletnici vaše aretacije v prejšnjem režimu se po več letih bliža koncu sojenje v zadevi Patria. Bi lahko med obema procesoma potegnili kakšne vzporednice? Zagotovo. V obeh primerih gre za miselni delikt. Leta 1988 so me hoteli obsoditi, ker naj bi domnevno izdal vojaško tajnost. Zadrega v vojaškem pravosodju pa je nastala, ker samo posedovanje vojaškega dokumenta, ki so ga našli v mojem predalu, še ni bilo oprijemljiva aktivnost, ki bi vsebovala vse elemente kaznivega dejanja. Zaradi velikega zanimanja javnosti si me niso upali preprosto obtožiti, da sem nekaj naredil neznanega dne na neznan način in na neznanem kraju. V obtožnico bi morali napisati, kdaj se je dejanje izdaje zgodilo, na kakšen način in kje.

Tu so si potem izmislili tisti famozni zeleni flomaster. Milan Kučan in Tomaž Ertl sta jim preskrbela sodno izvedenko, ki je prisegla, da sem vojaški dokument zagotovo podčrtoval z zelenim flomastrom. Na tej podlagi so zapisali v obtožnico in pozneje v sodbo, da sem določen čas v podjetju MIKRO ADA, kjer so med preiskavo pobrali tudi nekaj svinčnikov, podčrtal del teksta na dokumentu in s tem izrazil namen, da o njegovi vsebini napišem članek.

V zadevi Patria pa se ideološkim naslednikom vojaškega tožilstva, Hrastarjevi, Ferlincu in Lamešiču ni zdelo za potrebo obtožbe utemeljevati niti na tako trhel način, kot so to naredili na Roški na procesu JBTZ. Preprosto so napisali in v sklepnih besedah ponovili, da sem neznanega dne na neznanem kraju in na neznan komunikacijski način prejel obljubo nagrade za nekoga drugega. In to zato, da sem neznanega dne na neznanem kraju na neznan način vplival na uradne osebe, da so naredile neznano uradno dejanje.

Tožilca sta v ponedeljek pet ur brala sklepno besedo, pa v vsem tem času nista navedla niti enega dokaza za te absurdne trditve, prav tako pa nista navedla niti enega od elementov, ki so potrebni za kvalifikacijo kaznivega dejanja sprejetja obljube nagrade zaradi posredovanja.

Večkrat ste dejali, da ima zadeva Patria politično ozadje. Še vedno tako mislite? Ne samo da mislim, v ponedeljek se je to potrdilo. Tožilec Ferlinc je politiziral, namesto da bi navedel en sam dokaz za svoje trditve, se je z vpletanjem že zdavnaj zavrnjenih obtožb iz udbovske delavnice o trgovini z orožjem zatekel še k obrekovanju in zanikanju osnovnih pravnih norm.

Mimogrede, ali se vam ne zdi čudno, da po enormnem številu obravnav in ob desetinah priložnosti še nihče od novinarjev ni hotel vprašati tožilca Ferlinca vsaj to, kakšna je ta nagrada, ki naj bi mi jo obljubili? En evro ali en milijon? Poceni letalske karte kot jih ima Gregor Virant? Hišo v Murglah, kot sta jo dobila Kučan in Stanovnik? Privilegirano pokojnino, kot jo ima Spomenka Hribar? Službo v Bruslju za 20.000 evrov na mesec, kot sta jih dobila Rop in Cvikl? Posle za milijon, kot jih ima Drago Kos?

Kakšno sodbo pričakujete? Vsaka drugačna sodba kot oprostilna bi pomenila večji razpad prava in pravičnosti v Sloveniji, kot je bilo to v primeru procesa JBTZ pred 25 leti.

Vas je morda ob vsem, kar se dogaja v zadnjem obdobju v slovenskem pravosodju, morebiti strah, da bi lahko bili kljub temu spoznani za krivega? Mogoče je res sejanje strahu dodatni namen takšne obtožbe. Kajti če bodo kogarkoli obsodili zato, ker naj bi neznanega dne na neznanem kraju sprejel obljubo neznane nagrade za druge, potem bo lahko vsak, ki se bo uprl rdečim monopolom, pričakoval enako obravnavo. In se bo še lažje kradlo, zadolževalo in lastninilo.

Kako pa komentirate sodbo avstrijskega sodišča, ki je v začetku aprila posrednika Patrie Wolfganga Riedla spoznalo za krivega podkupovanja v Sloveniji? Komu v Sloveniji je bila po vašem mnenju namenjena Riedlova podkupnina? Kolikor vem, to piše v avstrijski sodbi. Denar so po dokumentih v sodnih spisih v Sloveniji od Patrie prek Riedla ali drugače dobivali Cekuta, Leban, Mladenov ter nekdanja uslužbenka CK-ja in sekretarka Kučanovega volilnega štaba Mirjana Jarc.

Evropska komisija se je v sredo odzvala na nacionalni reformni program in pakt stabilnosti, ki smo ju poslali v Bruselj. Je bil takšen odziv za vas pričakovan? Seveda. Vnaprej se je vedelo, kakšne bodo ocene in priporočila in tudi to, da Slovenija za zdaj ne bo deležna sankcij, če bomo na ustavni ravni uredili fiskalno pravilo ter odpravili referendumske blokade fiskalnih zakonov.

Tujina pri interpretaciji odziva Evropske komisije ni bila tako optimistična kot naša predsednica vlade in finančni minister. Zakaj takšen razkorak? Ta razlika med poudarki je logična. Bruselj je v tem svojem sporočanju, kaj je bilo že narejeno, kaj ni bilo, kaj je še treba narediti in do kdaj, suhoparen, vlada pa to poskuša interpretirati, kot da je manj slaba ocena, kot je nekaj časa napovedovala, rezultat uspešnega dela te vlade.

Če preberemo ves dokument zelo natančno, vidimo, kaj je po mnenju Bruslja Slovenija že naredila in kaj še mora. Vidi se tudi to, da je sprememba ustave, ki smo jo končno po enoletnem zavlačevanju dveh zdaj največjih vladnih strank, PS in SD, le dosegli, pripomogla k temu, da Slovenija ni bila kaznovana.

Če te spremembe ustave ne bi bilo, če ne bi odpravili sistemskega tveganja pri možnosti blokad fiskalnih zakonov in če ne bi vpisali fiskalnega pravila v ustavo, bi namreč Slovenija dobila kazen. V tem primeru ta vlada in ta koalicija pritiska razmer ne bi zdržala, zato se je zgodila nagla sprememba stališč PS, deloma tudi SD, ki je formalno sicer nasprotovala zaradi nabiranja glasov na ekstremni levici. Skratka, tega obrata brez Damoklejevega meča iz Bruslja ne bi bilo.

S kakšnimi ukrepi se bo po vašem mnenju zdaj vlada lotila izhoda iz krize? V katero smer bo šla vlada, po vseh teh obratih ni jasno. Mislim pa, da ukrepov, ki smo jih že mi sprejeli in ki jih je Bruslej izrecno podčrtal, vlada ne bo v celoti ignorirala, kot je najavljala ob prisegi, ko so rekli, da bodo popolnoma spremenili smer. Bojim pa se, da pri ključni točki, to je znižanje stroškov funkcioniranja države, ne bodo šli po naši poti, ampak po poti, ki so jo začrtali z dogovorom med ministrom Virantom in sindikati javnega sektorja, ta pa je napačna. Linearno zniževanje plač in pokojnin je napačen način zniževanja stroškov.

Pravi način je odprava privilegijev iz pokojninskega sistema in zmanjšanje števila zaposlenih v administrativnem delu javnega sektorja. Zgolj linearno znižanje plač pomeni, da enako znižaš plačo tistemu, ki dela dobro, in tistemu, ki dela slabo. Posledično motivacija zaposlenih upade. Učinki ob enakem številu zaposlenih in ne veliko nižji stroških so bistveno manjši. V administrativnem delu javnega sektorja je velik presežek zaposlenih, ki se je z nekaj prekinitvami nabiral zadnjih 15 let. To je glavna težava.

Ali bo vlada zdaj zmeraj, ko bo začutila, da nas lahko doletijo sankcije, šla v Bruselj po dodatna navodila in spraševat, kakšne ukrepe bi želeli? Kakšnih posebnih dodatnih navodil ne bo, ker se ve, kaj je treba narediti. To moramo narediti zaradi sebe, ne zaradi Bruslja. To, kar nam svetujejo, je pomoč Bruslja pri ohranitvi naše suverenosti, ne obratno. Mi bomo izgubili suverenost, če se bomo zadolževali prek glave. S tem bomo izgubili tudi socialno državo in bomo čez deset let plačevali samo še obresti za najetje posojil. Že zdaj je to veliko breme, saj vsako leto za odplačilo starih dolgov, glavnice in obresti damo več, kot bi stala gradnja osnovnega dela tretje razvojne osi.

Med protikriznimi ukrepi namerava vlada izvesti tudi privatizacijo nekaterih državnih podjetij? Menite, da se bo tokrat končno le zgodila prodaja državnih deležev v podjetjih ali pa bo znova prevladal nacionalni interes, morda celo kakšni drugi parcialni, strankarski interesi? Težko rečem. Sila je velika, zato bodo nekatere deleže morali prodati. Zelo verjetno pa bodo glavna napajališča rdečih monopolov pokušali ohraniti pod popolnim nadzorom.

Slovenski politiki se je prejšnji teden uspelo poenotiti in potrditi zapis zlatega pravila v ustavo in spremeniti referendumsko ureditev. Menite, da je mogoče k temu pripomogel tudi kakšen dogovor z Brusljem, saj je znano, da je največja vladna stranka PS zapisu fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015 nasprotovala? Menim, da v Bruslju ni bilo dogovora, ampak samo vprašanje, kdaj bomo naredili tisto, kar sta Jankovićeva in Lukšičeva stranka več kot leto dni minirali. In odgovor ni mogel biti drugačen kot: "Yes, we will." Mogoče celo večkrat ponovljen.

Kroži šala, da je prejšnji teden v Bruselj šla Alenka Bratušek, vrnil pa se je Janez Janša … Vrnila se je Alenka Bratušek. In vsem bi koristilo, če bi šla večkrat v Bruselj in manjkrat v Stožice.

Vaši stranki je po kongresu, na katerem ste dobili nov mandat za vodenje stranke, podpora začela rasti. Kje vidite razloge za to? V koncu špekulacij, ki so jih širili rdeči monopoli, češ da ne bom kandidiral, da se bo začel boj za nasledstvo kot nekoč v LDS in da bo stranka začela hirati. Nič od tega se ni zgodilo in dejstvo, da je SDS v tem trenutku edina močna in stabilna demokratična sila v državi, postaja vse bolj očitno. Mogoče zaradi tega po dolgoletnem zavlačevanju nenadoma pospešek v procesu Patria.

Za številne stranke, ki imajo na čelu močnega predsednika, velja, da začne po njegovem umiku stranka slabeti, izgubljati svojo moč in tudi javno podporo. Se to lahko po vašem odhodu zgodi tudi SDS? SDS ni LDS ali PS. SDS je suverena stranka, ki si sama izbira svoje vodstvo. Brez stricev, ki bi sem in tja koga postavili, zamrznili pa spet odmrznili. SDS je stranka vrednot, stranka, ki ji gre za Pučnikovo stvar, ne zgolj skupek oblastnih interesov, kot je bila LDS.

Poznam boljšo primerjavo za ilustracijo odgovora na vaše vprašanje. Nemška CDU je imela nekoč močnega predsednika, ki je bil hkrati kar 16 let tudi nemški kancler. Mislim na Helmuta Kohla. On že vrsto let ni več predsednik CDU, pa je CDU še vedno močna in vodilna stranka v Nemčiji.

Že vidite koga, ki bi vas lahko nasledil? V SDS je veliko sposobnih in poštenih ljudi. Nobenih težav ne bo s tem, ko bo prišel čas.

Za vas osebno velja, da vas imajo ljudje radi ali pa vas ne marajo. Po navadi nikogar ne pustite ravnodušnega. Zakaj menite, da je tako? Ker poskušam delati za stvar, sem idealist, ne pragmatik. Ker se znam odločati, ker se opredelim in imam svoje mnenje, ki ni naprodaj.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin