Ante Gotovina – tisti general, ki je Hrvaško vrnil v leto 1990

Ante Gotovina. Idealen lik za mitsko pripoved. V njegovi zgodbi si realnost in fikcija podajata roko. Nihče ne ve natančno, kaj je res in kaj ni. Rojen leta 1955 v Dalmaciji. Sin ribiča, ki je kot najstnik zbežal od doma v francosko legijo tujcev. Klic domovine ga je v devetdesetih letih, ko je divjala vojna in cvetela nacionalistična histerija, vrnil med rojake. Napredoval je od vojaka, poveljnika do generala, ki je bil med vodilnimi v vojaško-policijski akciji Nevihta, zaradi katere je bil obsojen v Haagu. Za Gotovino usodna Tuđmanova podobnost z Nixonom Tako kot ameriški predsednik Richard Nixon je tudi hrvaški predsednik Franjo Tuđman obsedeno snemal vse svoje pogovore. Oba sta bila prepričana, da bodo posnetki del zgodovine. Medtem ko je moral Nixon tudi zaradi posnetkov, ki so se nanašali na afero Watergate, zapustiti predsedniški položaj, je Tuđmana prehitela smrt, sicer bi se verjetno tudi on znašel v Haagu. Za Gotovino pa je bil usoden posnetek znamenitega sestanka Tuđmana z vojaško-političnim vrhom na Brionih pred akcijo Nevihta leta 1995. Ena od tem sestanka je bila namreč tudi "čiščenje" Srbov z območja, ki ga je zajela Nevihta.

Mesić mu rekel: "Dost' je" Prihod Račanove vlade leta 2000 in predvsem Stipeta Mesića na čelo države je prinesel preobrat tudi v odnosu do takrat nedotakljivih generalov. Odprto pismo visokih častnikov s kritiko nove oblasti, med njimi je bil seveda tudi Gotovina, je sodu izbilo dno. Sledile so same "slabe" novice: upokojitev generalov, obtožnica haaškega sodišča ter beg in skrivanje Gotovine. Po več kot 1.600 dneh je general leta 2005 na Kanarskih otokih "srečal" špansko policijo, ki je "heroja, ne zločinca" aretirala v neki restavraciji.

Nacionalistična histerija iz devetdesetih ni ponovljiva Čeprav so bili odzivi na Hrvaškem na dan obsodbe Gotovine burni, polni čustev in na prvi pogled povsem poenoteni, pozornejšim opazovalcem ni ušlo zgovorno dejstvo, da se je na uličnih protestih zbralo precej malo ljudi. V Zagrebu nekaj tisoč, v Splitu pa še manj. Tako ni bilo ne duha ne sluha o stotisočglavi množici, ki je leta 2001 na splitski rivi v nacionalističnem zanosu pod patronatom takrat opozicijske HDZ vzklikala generalom. Število ljudi se ne more primerjati tudi z več deset tisoč protestniki, ki so nekaj let zatem v Splitu in drugih hrvaških mestih pljuvali po Sanaderjevi vladi, pod katero se je, ironično, zgodila aretacije Gotovine.

Protievropsko razpoloženje se bo razkadilo Tako se zdijo tudi pretirane ocene, da bo zaradi obsodbe Gotovine Hrvaška prva postkomunistična država, ki bo zavrnila članstvo v EU. Referendum o vstopu v EU namreč ne bo razpisan vsaj še nekaj mesecev, saj mora Hrvaška najprej skleniti vsa pogajalska poglavja. Do takrat bi se lahko protievropsko razpoloženje že razkadilo. Poleg tega izkušnje kažejo, da politične elite, vsaj v postkomunističnih državah, naredijo vse, da takšnim referendumom uspe. Čeprav je vsa hrvaška politika v teh dneh enotna v šoku in zavračanju odločitve haaškega sodišča, pa je podobno enotnost mogoče pričakovati ob razpravah o članstvu v EU.

Kaj imata skupnega Slovenija in Hrvaška? Hrvaški politiki se bodo o tem vprašanju lahko učili od slovenskih kolegov, ki so državljane prepričali, da je včlanitev v zvezo Nato dobra odločitev kljub močnim dvomom v javnosti. Najprej so združili referenduma o EU in zavezništvu (česar Hrvati sicer ne bodo mogli storiti, ker so že člani zveze) in ju predstavili kot povezani zgodbi. Pozitiven rezultat je prineslo tudi trkanje na državotvorno zavest Slovencev, čeprav se jih je veliko le nekaj let zatem držalo za glavo ob visokih vojaških stroških in vlogi zavezništva, ki po mnenju nekaterih komentatorjev postaja svetovni policist. Zaradi tega je nasprotnik zavezništva postal celo nekdanji predsednik republike Milan Kučan.

Kaj pa Srbija in njen "mladenič"? Zgodba o mitskemu junaku Gotovini še ni končana. Sodba še ni pravnomočna, pritožbeni postopek se lahko zavleče za nekaj let, medtem pa se lahko zgodi marsikaj. Tudi to, da se pozornost javnosti preusmeri na – Srbijo. Ratko Mladić je namreč še vedno na prostosti.