Nedelja, 13. 4. 2025, 4.00
10 ur, 19 minut
Konec sveta, kot ga poznamo: Ustavne pravice teoretikov zarote
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
Aljaž Pengov Bitenc.
V zadnjih dneh in tednih smo se lahko velikokrat prepričali, da živimo v res neumnih časih. Vodja oranžne revolucije v Washingtonu je zakuhal trgovinsko vojno, njegov podpredsednik za oblazinjeno pohištvo je v živo pred kamerami poniževal Volodimirja Zelenskega, namesto da bi mu rekel hvala, sopredsednik Musk pa je ob vzajemnih carinah med ZDA in Kitajsko zgroženo ugotovil, da je s podporo Trumpu financiral pot k svojemu lastnemu poslovnemu propadu.
Ob pogledu na razočaranega cyber-tovornjakarja in na trumpiste doma ter po svetu, ki šokirano ugotavljajo, da se Trump znaša tudi nad njimi, lahko sicer privoščljivo uživamo. Nenazadnje so ti liki zdaj vendarle spoznali tisti občutek, ki ga slovenski volivci levoliberalnega bloka izkusijo vsakokrat znova, ko novi (novi novi) obraz na oblasti brez izjeme pogrne in začne delati neumnosti.
Le da so blatnodolske neumnosti tokrat uživale podporo celotnega političnega spektra.
Banalizacija ustave
V četrtek je namreč parlamentarna ustavna komisija brez glasu proti mirno potrdila začetek postopka za vpis najnovejše teorije zarote v ustavo. Težko bi si predstavljali večje ponižanje in banalizacijo ključnega dokumenta slovenske parlamentarne republike.
Težava je dvojna: po eni strani je problematična že vsebina predloga, ki izhaja iz ene debilnejših teorij zarot zadnjih nekaj let. Po drugi strani pa nas (in vas) lahko zelo skrbi dejstvo, da je v razpravi na ustavni komisiji vrsta poslank in poslancev izrazila zadržke do predloga, tako glede vsebine kot frivolnega spreminjanja ustave, a ga je na koncu vendarle podprla.
Marsikdo bo zamahnil z roko, češ analitik spet pretirava. A lahkotnost, s katero se šari po ustavi, je zaskrbljujoča. Temeljni pravni akti države niso semenj, kjer lahko vsakdo prodaja svoje bučke. Ustava je zbir osnovnih pravil delovanja te države in te družbe, zato ni vseeno, kakšna ta pravila so in od kod izvirajo.
Na prvi pogled se stvar zdi skorajda nedolžna. Češ, kaj pa je narobe z vpisom gotovine v ustavo. Saj koristi morda res ne, škodilo pa tudi ne bo.
In vendar je vse skupaj izjemno škodljivo. Teza, da države in centralne banke načrtujejo ukinitev gotovine, je dobila nov zagon med pandemijo, ko je gotovina veljala za enega od možnih vektorjev prenosa koronavirusa. In ko smo kot družba končno osvojili brezstično poslovanje, teoretikom zarot, ki so med kugo itak tolkli nadure, ni bilo težko priti do sklepa, da se gotovina ukinja in da se na ta način povečuje nadzor nad družbo.
V resnici gre za kulturni boj
Ker gre za denarne teme, so ljudje, "ki jim je vse jasno", hitro pristali pri Rotschildih, Sorosu in splošnem antisemitizmu. In v takratnem koktejlu proticepilskih prepričanj in lunatičnih nebuloz o tem, da nam bodo v telo vstavljali čipe, tem likom ni bilo težko priti do sklepa, da za vsem skupaj stojijo skrivnostne globalistične elite, tako rekoč svetovna vlada, ki nadzira vse in vsakogar.
Teorije zarote se seveda izvrstno obnesejo v kulturnem boju. Skrajna desnica tudi v Blatnem dolu svoj rasizem in ksenofobijo pogosto skriva za teorijami o "veliki zamenjavi bele rase". Ortodoksna levica rada povsod vidi dolge lovke državnega nadzora in se s tem – po načelu podkve – močno približa skrajni desnici. Le da prva misli, da za nadzorom stojijo korporacije, zadnja pa, da za tem istim nadzorom stojijo levičarji. In nenazadnje, nobena skrivnosti ni, da je aktualna oblast velik del svojega volilnega uspeha zgradila tudi na dobrikanju proticepilskemu elementu.
Če malenkost posplošimo, so teorije zarot vseh vrst, vonjev in okusov že dodobra prežele slovenski politični razred. Vsaka stranka (ali pa vsaj vsak politični blok) ima svoj priljubljen nabor teh nebuloz, a nobena ni brez njih. In pred parlamentom čaka še več tega. Čista resnica.
Revolucija idiotizma
Slovenskim poslankam in poslancem so teorije zarote torej poznan teren, četudi jih intimno morda zavračajo. In v strahu pred tem, da bi jih na njihovem valu odplaknilo iz parlamenta, so jih raje vzeli za svoje. Zato niti ni čudno – je pa toliko bolj zaskrbljujoče –, da so pretekli četrtek člani ustavne komisije potrdili začetek postopka za vpis pravice do gotovine v ustavo.
Vse to v smrtnem strahu pred konspirativnim populizmom in v jalovem upanju, da bo revolucija idiotizma, ki ji tlakujejo pot zaobšla ravno njih. Kar se, jasno, ne bo zgodilo. Da jim pri tej šlamastiki držijo svečo največji pravni umi našega časa, na čelu Igorjem Kaučičem in nekdanjim premierjem Mirom Cerarjem, je dizaster par excellence.
Seveda ne kaže dvomiti v kvaliteto njihovega dela. A če bi bilo vrhunskim pravnim strokovnjakom res kaj do ustave, bi od vsega skupaj dvignili roke. Tako pa so nalogo vzeli kot intelektualni izziv, malo pomodrovali, ugotovili, da stvar ni povsem čista, a na koncu vendarle niso jamrali, temveč so – iskali rešitve.
Naj bo jasno: edini način, da ustava ostane vsaj za silo delujoč okvir za slovenski politični in družbeni sistem, je, da se parlamentarna večina, po možnosti tako z leve kot z desne, tovrstnim ustavnim amaterizmom odločno postavi po robu in jih gladko zavrne.
Ob tem se ni mogoče znebiti vtisa, da so predlog o vpisu pravice do gotovine v ustavo oblikovali ljudje, ki so prepričani, da denar raste na drevesih. S tega vidika niti ni čudno, da so poslanci predlog podprli brez glasu proti. Nenazadnje se tudi oni pogosto obnašajo, kot da denar raste na drevesih.
Gotovine ne bo nihče ukinjal
Zato ponovimo, tudi za tiste v zadnji vrsti: država že zdaj (groza in strah!) nadzoruje vašo porabo denarja, saj je prav ona tista, ki skozi nacionalno banko izdaja valuto, njeno vrednost pa podpira z močjo lastnega gospodarstva. Ker je Slovenija članica EU in uporablja skupno evropsko valuto, ki jo upravlja Evropska centralna banka, so stvari sicer malenkost zapletenejše, a princip je v osnovi isti.
Gotovine ne bo nihče ukinjal, in če na kakšni veselici ne morete plačati s kešem, je to zgolj zato, ker je za organizatorje tako bolj praktično. Seveda pa je položaj pogosto tudi obraten: ker kartično poslovanje vendarle nekaj stane, neredko naletite na dogodke, kjer za šankom sprejemajo samo gotovino. Kar je včasih prav nerodno. Vsekakor pa nobenega uradnika v Frankfurtu ne zanima, ali ste bili v Cankarju na koncertu Slovenske filharmonije ali v Stožicah na Šabanu Šauliću.
V resnici pa bistvo te zgodbe ni v neutemeljenosti teorij zarot, pač pa v njihovi normalizaciji v političnem diskurzu. In ravno tu je v četrtek parlament pogrnil na celi črti, ko je samoinciativno naredil prvi korak v smeri slabljenja našega ustavnega in družbenega reda.
Kajti če lahko v ustavo zapišemo takšno neumnost, kot je pravica do gotovine, potem lahko vanjo zapišemo tudi kakšno drugo neumnost. Denimo, pravico do zavrnitve cepljenja. Ali pa zmanjšamo vlogo parlamenta v postopku imenovanja vlade.
Morda ni naključje, da je bil na četrtkovi seji komisije prisoten tudi Janez Janša. Ki je skupaj s preostalo štirinajsterico mirno glasoval za.
Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.
Siolov kolumnist Aljaž Pengov Bitenc, podkaster, bloger, radijec in splošni nebodigatreba, ne nujno v tem vrstnem redu. Kolumne na Siolu objavlja vsako drugo soboto v mesecu.
