Nedelja, 7. 6. 2020, 9.27
4 leta, 6 mesecev
Zaposlenim v karanteni le še polovica plače
S preklicem epidemije covid-19 novi koronavirus ni izginil. Tiste, ki zbolijo, še naprej čaka izolacija, rizične stike, ki so sicer zdravi, pa karantena. A zaposleni v karanteni od prvega junija niso več upravičeni do 80-odstotnega nadomestila plače s strani države, temveč zgolj do 50-odstotnega nadomestila s strani delodajalca.
Kot so za STA pojasnili na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), za ureditev bolniškega staleža že ves čas velja pravilo: "Če je oseba bolna, ji pripada bolniški stalež, če pa ni bolna, pa ne." Ko gre za covid-19, bodo do bolniške odsotnosti v breme ZZZS glede na usmeritev Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) po njihovih navedbah upravičeni zavarovanci, ki jim bo izbrani osebni zdravnik kot razlog začasne zadržanosti od dela opredelil izolacijo.
Izolacija naj bi bila odrejena zaposlenim, ki imajo pozitiven bris na okužbo, pa tudi delavcem, ki niso bili testirani, a imajo znake akutne okužbe dihal z vročino ali brez nje, hkrati pa prisotnost koronavirusne bolezni 19 v družini ali skupnosti, recimo na delovnem mestu, pri čemer obstaja velika verjetnost prenosa.
V zadnjem primeru epidemiološka stroka za zaposlenega predlaga odreditev izolacije v trajanju 14 dni. Izolacija se po tem obdobju konča, v primeru razvoja bolezni in potrjenega virusa pa nadaljuje do ozdravitve, so še navedli v ZZZS. V primeru izolacije je sicer zavarovanec upravičen do 90-odstotnega nadomestila plače, pri čemer nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača ZZZS.
Zaposleni v karanteni upravičeni le še do 50-odstotnega nadomestila plače
Spremembe pa s 1. junijem veljajo za karanteno, ki jo odredi minister za zdravje. Potem ko so bili zaposleni v karanteni v času epidemije upravičeni do 80-odstotnega nadomestila plače v breme države, ta ukrep zdaj ne velja več. "Karantena je vedno odrejena za zdrave osebe. Odsotnost z dela zdravih delavcev ureja delovna zakonodaja, ki je v pristojnosti ministrstva za delo, saj zdravim delavcem ni mogoče odrediti bolniškega staleža," so izpostavili na ZZZS.
Na ministrstvu za delo pa so pojasnili, da se je mogoče v primeru karantene zdaj sklicevati na zakon o delovnih razmerjih oziroma višjo silo, ki pomeni "dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti". Prav tako se lahko na višjo silo po njihovih navedbah sklicujejo zaposleni, ko se zaradi zmanjšanja širjenja virusa začasno zaprejo vrtci in osnovne šole ali se iz takšnega razloga omeji vstop otrokom v šolo ali vrtec, "kar povzroči nemožnost opravljanja dela delavcev zaradi varstva otroka".
"Karantena je vedno odrejena za zdrave osebe. Odsotnost z dela zdravih delavcev ureja delovna zakonodaja, ki je v pristojnosti ministrstva za delo, saj zdravim delavcem ni mogoče odrediti bolniškega staleža," so izpostavili na ZZZS.
Če je iz tega razloga potrebno varstvo otroka do petega razreda, se odsotnost z dela enemu od staršev lahko upraviči zaradi višje sile, so pojasnili na ministrstvu. Ob tem zaposlene pozivajo, naj v primeru nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile delodajalce obvestijo o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.
"Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je na podlagi zakona upravičen do odsotnosti, glede nadomestila pa si delodajalec in delavec tveganje delita," so še navedli na ministrstvu. Nadomestilo v času karantene tako ob izpolnitvi vseh zahtev za višjo silo znaša 50 odstotkov osnovne plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače, poroča STA.
1