Zakaj ZDA lahko mesečno natisnejo 85 milijard dolarjev?

Ameriška centralna banka Federal Reserve je vsak mesec lanskega leta "natisnila" 85 milijard ameriških dolarjev. Količina efektivnega denarja se je samo v zadnjem letu tako povečala za 38 odstotkov, po izbruhu krize pa le v 18 mesecih za toliko kot prej v 200 letih. Od začetka krize do danes se je potrojila.

Prva polovica tega denarja je končala v državnih obveznicah, druga pa v hipotekarnih obveznicah, s katerimi ohranja nepremičninski trg. "Ne gre za tiskanje denarja, temveč le za zamenjavo sredstev," pojasni vodilni analitik v podjetju Finančni trgi Luka Gubo.

Ameriška centralna banka (Fed) v zadnjih letih krize pospešeno odkupuje dolgoročne obveznice, ki so že na bilanci komercialnih bank, in jih zamenjuje z denarjem. "To je na prvi pogled sicer videti, kot da Fed natisne denar in ga zamenja z obveznicami, vendar pa v bilanci bank v resnici ne naredi nobene spremembe," pravi Gubo.

Resnična količina denarja v obtoku se ne spreminja Količina denarja v obtoku se namreč lahko poveča le, če se poveča bilanca bančnega sistema. Ameriška denarna politika zgolj zamenjuje strukturo denarja, resnične količine denarja v obtoku pa ne spreminja. Obseg posojil in denarja ljudi tako ostaja skoraj nespremenjen, zato lahko Fed vsak mesec nameni 85 milijard dolarjev za nakupe dolgoročnih obveznic. Rezerve komercialnih bank pri centralni banki so namreč zelo visoke, ker je povpraševanje po njihovih posojilih majhno, pa tudi ponudba bank je omejena, ker si ne želijo dodatne izpostavljenosti do zasebnega sektorja.

Za hiperinflacijo ni bojazni Ali lahko tiskanje denarja privede do hiperinflacije? Povišana inflacija nad ciljano vrednost, ki jo določa centralna banka, lahko nastane predvsem zaradi povečane resnične količine denarja v obtoku. "Najbolj preprosto je spremljati, kakšna je rast posojil zasebnega sektorja, saj to najbolj vpliva na cene košarice dobrin, ki jo statistični uradi spremljajo za izračun inflacije. Tukaj lahko tudi vidimo, kako nakupi dolgoročnih obveznic, ki jih izvaja Fed, poimenovani tudi kvantitativno sproščanje, ne morejo privesti do hiperinflacije, saj se ob rasti bilance centralne banke manjša količina posojil komercialnih bank zasebnemu sektorju," mit o hiperinflaciji ZDA zavrne Gubo. Na letni ravni je bila namreč inflacija v ZDA le 1,5-odstotna, kar je še vedno pod ciljem dveh odstotkov, na katerega z monetarno politiko meri centralna banka.

Kako poteka in koliko stane tiskanje denarja:

Centralna banka tako nima neposrednega vpliva na količino denarja v obtoku, torej tistega denarja, ki ga zasebni sektor lahko troši, ampak lahko s spreminjanjem obrestnih mer vpliva na ponudbo in povpraševanje po posojilih. Nižja kot je obrestna mera, več ljudi in podjetij bo želelo posojilo, kar pripelje do gospodarske rasti in tudi višje inflacije.

Tiskanje evrov ECB strogo prepovedano Monetarna politika Evropske centralne banke (ECB) pa je v obdobju krize nekoliko drugačna. Medtem ko želi Fed s tiskanjem denarja spodbuditi gospodarsko rast, ECB meni, da tiskanje novega denarja evroobmočja ne bo popeljalo iz krize. Tiskanje denarja je strogo prepovedano, ECB tudi ne sme kupovati obveznic od držav neposredno, lahko pa državne obveznice kupuje od bank. Banke potem denar lahko porabijo za nakup novih državnih obveznic, ki jih lahko znova prodajo ECB.

Predsednik ECB Mario Draghi je leta 2011 dejal, da bodo naredili vse za ohranitev evra in preprečili črni scenarij, kar se je nemudoma odrazilo v manjši zahtevani donosnosti španskih in italijanskih državnih obveznic. Evropske banke so za dodatno likvidnost pri ECB zastavile svoje državne obveznice, kar je sicer za kratkoročne obveznice ustaljen postopek. Toda tokrat so lahko zastavili tudi bolj tvegane oziroma dolgoročne obveznice. ECB ima tako v lasti za več kot 200 milijard evrov obveznic prezadolženih članic območja evra.

Inflacija v evroobmočju je bila decembra na letni ravni 0,8-odstotna, v vsej Evropski uniji pa enoodstotna. V Sloveniji je bila letna inflacija decembra 0,9-odstotna.