Četrtek, 20. 2. 2020, 15.55
4 leta, 2 meseca
Zakaj so pokojnine v Sloveniji nižje kot v Avstriji?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
57
Pod pragom revščine živi že skoraj petina slovenskih upokojencev.
Petina upokojencev v Sloveniji živi pod pragom revščine. S precej nizkimi pokojninami pa se soočajo tudi številni starejši v sicer gospodarsko dobro razviti Nemčiji. Precej višje kot pri nas in v Nemčiji pa so pokojnine v sosednji Avstriji. Preberite, kje so glavne razlike.
V Sloveniji je v lanskem letu pokojnino prejemalo dobrih 620 tisoč ljudi, največ med njimi starostno (451 tisoč), sledijo invalidske pokojnine (78 tisoč) in vdovske (54 tisoč), kažejo zadnji podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).
Prebivalstvo se stara, za pokojnine vse več denarja
Z letošnjo redno uskladitvijo pokojnin bo najnižja zajamčena pokojnina v Sloveniji znašala 555 evrov.
Število upokojencev se v zadnjih letih vztrajno povečuje. Za primerjavo, leta 2010 je pokojnino prejemalo 553 tisoč ljudi, kar je dobrih 67 tisoč manj kot v lanskem letu.
Slovenija se sooča z demografskimi spremembami, zaradi katerih je vse manj delovno aktivnega prebivalstva in vse več starejših, ki prejemajo pokojnine.
Zaradi tega pa bo morala država za pokojnine nameniti vse več denarja. Evropska komisija ocenjuje, da naj bi se do leta 2050 delež izdatkov za pokojnine v BDP pri nas povečal z zdajšnjih 10,9 na skoraj 16 odstotkov BDP. To naj bi bilo največje povišanje med vsemi državami članicami EU.
Najvišja pokojnina: 2.881 evrov
Podatki iz decembra lanskega leta kažejo, da so upokojenci na svoj račun v povprečju dobili 665 evrov (neto starostna pokojnina). Povprečna starostna pokojnina z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe (brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin) pa je po teh podatkih znašala 847 evrov neto. Kot piše v statističnem pregledu Zpiza, je bila najvišja izplačana pokojnina decembra lani 2.881 evrov, najnižja pa 226 evrov.
Zajamčena pokojnina bo znašala 555 evrov
Leta 2017 smo v Sloveniji sprejeli zakon o zajamčeni pokojnini, ki jo prejmejo upokojenci, ki izpolnjujejo vse pogoje (40 let delovne dobe). Takrat je bil ta znesek določen pri 500 evrih. Z letošnjo redno uskladitvijo pokojnin bo najnižja zajamčena pokojnina, ob izpolnjevanju teh pogojev, znašala 555,76 evra, do zdaj pa je bila 538 evrov. Pokojnina v višini 600 evrov pa bo po uskladitvi višja za dobrih 19 evrov.
Pod pragom revščine skoraj petina slovenskih upokojencev
Podatki statističnega urada za leto 2018 kažejo, da v Sloveniji živi pod pragom revščine (ta je znašal 662 evrov na odraslega človeka) 13,3 odstotka oziroma 268 tisoč ljudi. Med tistimi, ki živijo z nižjimi dohodki od praga revščine, je 89 tisoč ali 18 odstotkov vseh upokojencev.
Nemčija bo pomagala najrevnejšim upokojencem
Z nizkimi pokojninami pa se soočajo tudi številni nemški upokojenci. Po podatkih nemškega Inštituta za ekonomske raziskave skoraj 17 odstotkov nemških upokojencev živi na pragu revščine, več kot polovici teh pa finančno pomaga država, ker ne dobijo dovolj za preživetje. Nemška vlada je zato pripravila predlog sprememb zakona o osnovnih pokojninah, ki naj bi zagotovil dodatke za okoli 1,3 milijona upokojencev z nizkimi pokojninami. Do njega bodo upravičeni tisti, z najmanj 33 leti vplačevanja v pokojninsko blagajno, ki imajo pokojnino, nižjo od 1.250 evrov mesečno. Povprečna mesečna pokojnina v zahodni Nemčiji znaša dobrih tisoč evrov, nekoliko manj pa na vzhodu.
Avstrijski upokojenec na račun dobiva precej višji znesek
Precej bolje kot v Nemčiji in Sloveniji pa se godi upokojencem v Avstriji. Če se tam upokojite pri 65 letih in ste pred tem 45 let vplačevali v pokojninsko blagajno, boste prejemali pokojnino v višini 80 odstotkov bruto plače. Za primerjavo, razmerje med plačo in prejeto pokojnino se v Sloveniji zadnja leta precej znižuje - upokojenci pri nas v povprečju dobivajo pokojnino v višini 58 odstotkov neto plače.
Avstrijski upokojenci mesečno na račun dobijo okoli 1.800 evrov.
Če je povprečna pokojnina v Sloveniji decembra lani znašala 665 evrov, povprečna starostna pokojnina 847 evrov, pa avstrijski upokojenci mesečno na račun dobijo okoli 1.800 evrov. Tudi v Avstriji so med upokojenci velike razlike: nekdanji javni uslužbenci mesečno dobijo na račun precej več kot kmetje in ostali zaposleni.
Velike razlike med moškimi in ženskami
Precej pa izstopajo tudi razlike med moškimi in ženskami. Avstrijski upokojenci dobivajo precej višje pokojnine kot upokojenke. Razloge za to lahko iščemo v dejstvu, da se Avstrijke upokojujejo prej kot moški, prav tako opravljajo številna dela s skrajšanim delovnim časom, na podeželju pa se marsikatera ženska še vedno odloči, da bo raje ostala doma z otroki. Povprečna pokojnina za moške je tako v letu 2018 znašala 2.270 evrov, za ženske pa le 1.300 evrov.
Zakaj so pokojnine v Avstriji višje kot v Sloveniji in Nemčiji
Prvič, v Sloveniji za pokojnine namenimo okoli 10 odstotkov BDP, podobno tudi v Nemčiji, v Avstriji pa 14,9 odstotka. (Podatki OECD)
Drugič, Avstrija je gospodarsko bolj razvita kot Slovenija, plače so višje, zato je tudi prilivov v pokojninsko blagajno več.
Razmerje med plačo in prejeto pokojnino se v Sloveniji zadnja leta znižuje - upokojenci pri nas v povprečju dobivajo pokojnino v višini 58 odstotkov neto plače.
Tretjič, razloge za višje avstrijske pokojnine gre iskat tudi v višjih vplačilih v pokojninsko blagajno. Pri naših severnih sosedih je pokojninski prispevek 22,8-odstoten, v Nemčiji pa na primer le 18,6-odstoten. V Avstriji sicer večji del pokojninskega prispevka plačujejo delodajalci (12,55 odstotka), zaposleni pa manjši del (10,25 odstotka). Samo za primerjavo, v Sloveniji zaposleni od plače vplača 15,5 odstotka od osnove, delodajalec pa 8,85 odstotka.
Četrtič, razloge za nižje pokojnine v Sloveniji lahko poiščemo tudi pri dodatnem pokojninskem zavarovanju, ki je prostovoljno (varčevanje v tretjem stebru). Pri nas smo s to obliko varčevanja začeli relativno pozno, prav tako pa so zneski, ki jih vplačujejo podjetja oziroma zaposleni, nizki. V primerljivih državah, na primer na Češkem, je v to obliko varčevanja vključenih precej več ljudi.
57