Zakaj so kupili Cimos? Ker stavijo na hibridna vozila. #intervju

"Ne želim gledati nazaj, ampak le naprej,"je v ekskluzivnem pogovoru za Siol.net poudaril 65-letni predsednik skupine Dynamic Technologies, ki ima sedež v bližini Vidma v Furlaniji-Julijski krajini, in družbe TCH Cogeme, ki bo uradna lastnica Cimosa. Italijani so bili edini ponudnik, še pred nekaj meseci pa je kazalo, da so se iz posla umaknili.

Dynamic Technologies in TCH Cogeme sta del finančne skupine Palladio Holding, ki jo je leta 1982 ustanovil Roberto Meneguzzo. V njej imajo lastniške deleže vodilne banke in industrialci beneške regije. Glavni kupci proizvodov njene avtomobilske divizije so BMW, Volkswagen, General Motors, Tata, Audi, Mercedes Benz, Bugatti in PSA. 

Berti je v TCH Cogeme prišel leta 2011. Pred tem je bil predsednik uprave italijanske skupine RACO, ki proizvaja izdelke iz aluminija, trinajst let pa je bil generalni direktor pohištvene družbe OMIM. 

S Cimosom ima velike načrte, a poudarja – ključni bosta prihodnji dve leti. Ob oddaji ponudbe so Italijani napovedali, da bodo TCH Cogeme združili s Cimosom, v Koper pa prenesli sedež združene družbe in razvoj. Iz Bertijevih besed je razvidno, da bodo obljubo držali. Načrti o zmanjšanju števila zaposlenih pa bodo odvisni od naročil, ki jih Cimos za zdaj nima.

Preberite še:

Varuh tranzicijskega svetega grala, ki je izgubil spomin 

Prvomajski labodji spev vladarja sindikatov

V Sloveniji ni veliko znanega o novem lastniku Cimosa. Kdo je?

Smo zelo znana skupina iz severne Italije. Imamo za 800 milijonov evrov naložb v različnih družbah. Ena od teh je tudi družba Dynamic Technologies. Skupaj s TCH Cogeme sta del avtomobilske dejavnosti, ki je v naložbenem portfelju finančne skupine Palladio. 

Smo globalna skupina. Imamo devet tovarn na treh celinah. V Evropi imamo tovarne v Italiji, na Madžarskem, Poljskem in manjšo tovarno v Veliki Britaniji, ki je lastnik posebnega patenta za hladilne sisteme. Na Kitajskem, severozahodno od Šanghaja, v naši tovarni dela 700 ljudi. Še tisoč jih zaposlujemo v tovarnah v Kanadi in Mehiki, ki je ključna za dobavo našim ameriškim in evropskim partnerjem.

"Vložiti nameravamo 35 milijonov evrov svežih sredstev v kapital Cimosa, dodatnih 50 milijonov evrov pa v razvoj novih proizvodov in opremo." Foto: Vid Ponikvar

Uradni lastnik Cimosa je družba TCH Cogeme, ki je bila še pred leti v prisilni poravnavi. 

Ta je bila končana leta 2014. TCH Cogeme je eden najboljših proizvajalcev turbopolnilnikov za avtomobilske motorje. Nekdanje vodstvo družbe je storilo več napak, odločilo se je za več slabih investicij in družbo uporabljalo v zasebne namene. Prišla je v težek položaj, ki sem ga reševal po tem, ko me je sodišče v Milanu imenovalo za upravitelja prisilne poravnave.

Od leta 2015 je TCH Cogeme v lasti Pallladia in družbi gre dobro. Letno ima 70 milijonov evrov prometa, v lasti pa ima tovarni v Romuniji in Indiji, ki sta v neposredni bližini tovarn kanadske avtomobilske multinacionalke HTT, enega naših najpomembnejših partnerjev.

Zakaj ste kupili Cimos?

Ustvarili bomo skupino, ki bo sposobna dobavljati vse izdelke iz programa turbo, in to po celotni verigi vsem največjim kupcem. Prav zaradi naše globalne prisotnosti bomo lahko povečali uvoz Cimosovih proizvodov in povečali zmogljivosti koncerna. Skupaj s Cimosom bomo v boljši kondiciji za kupce, kar nam bo v prihodnosti omogočalo rast.

Kako je dolgotrajna agonija Cimosa, ki se vleče že skoraj pet let, poslabšala položaj tega koncerna?

Prisilna poravnava se je pravkar končala. Uprava je opravila dobro delo in Cimos ohranila pri življenju, prav tako njegov položaj na trgu. Tudi proizvodni obrati so v zelo dobrem stanju. A zdaj so nujni novi koraki. Treba je gledati naprej. 

Pripravili smo program prestrukturiranja. Prepričan sem, da bo z našim ugledom in finančno močjo uspelo zagotoviti nova naročila in s tem večjo zasedenost zmogljivosti. Brez tega se Cimos ne bo mogel vrniti na pota stare slave. TCH Cogeme in Cimos bosta skupaj postala ena od vodilnih skupin za dobavo avtomobilskih delov. 

V pripravi je več novih poslov in projektov. Težava je, ker je treba na prilive od teh poslov čakati dlje časa. V proizvodnji avtomobilskih delov dobiš naročilo, ki ga moraš izvesti v 18 mesecih, zato je treba poslovanje skrbno načrtovati. Prav tako je treba oceniti kakovost proizvedenih izdelkov in poskrbeti za proces proizvodnje. Poleg tega proizvodnja v tej dejavnosti teče ciklično. Posamezni projekt traja od pet do sedem let, pri čemer največjo proizvodno zmogljivost dosežeš šele v drugem ali tretjem letu. 

"V Cimosu je v tem trenutku vrzel med novimi naročili in zagonom proizvodnje, ki jo bomo morali premostiti. To bo trajalo od dve do tri leta." Foto: Vid Ponikvar Ali so vse zmogljivosti Cimosa v tem trenutku zasedene?

Ne. Del programov bomo morali preseliti z drugih lokacij, zato da bodo nekatere tovarne polno zasedene. Kot novi lastniki bomo morali vložiti sveža sredstva za velika vzdrževalna dela in nakup strojev. Vložiti nameravamo 35 milijonov evrov svežih sredstev v kapital Cimosa, dodatnih 50 milijonov evrov pa v razvoj novih proizvodov in opremo. 

Kaj lahko pričakujejo ljudje v Kopru, osrednjem delu Cimosa? Nove zaposlitve?

Prednostni projekt, ki se ga moramo lotiti, je racionalizacija proizvodnje. Izpeljati moramo prestrukturiranje družbe in reorganizacijo skupine. V prvi vrsti moramo pridobiti nove posle in nova naročila. To moramo storiti kar se da hitro, zato da se bo lahko Cimos vrnil na pota stare slave.

Koliko časa bo trajalo prehodno obdobje v Cimosu, ki ga omenjate? 

Imamo načrt, vendar je za zdaj težko napovedovati, koliko časa bo trajalo. V Cimosu je v tem trenutku vrzel med novimi naročili in zagonom proizvodnje, ki jo bomo morali premostiti. To bo trajalo od dve do tri leta. 

Boste nove izdelke proizvajali v Sloveniji ali na Hrvaškem, kjer ima Cimos več proizvodnih lokacij?

Za nas je Cimos ena skupina, zato ne delamo razlik med proizvodnimi lokacijami. Nekatere proizvodne procese in programe bomo ohranili v Cimosu v Kopru, nekatere ne in jih nameravamo prodati. Kar nameravamo ohraniti v Cimosu in še krepiti, so raziskave in razvoj. 

Boste iz preostalih delov italijanske skupine selili delovna mesta v Slovenijo?

Zagotovo bomo povečevali število delovnih mest na področju raziskav in razvoja.

"Nekatere proizvodne procese in programe bomo ohranili v Cimosu v Kopru, nekatere ne in jih nameravamo prodati. Kar nameravamo ohraniti v Cimosu in še krepiti, so raziskave in razvoj." Foto: Vid Ponikvar

Boste kateri del proizvodnje Cimosa ugasnili?

Izpeljati moramo še projekt reorganizacije Cimosa. Vse je odvisno od števila in vrste naročil. Trenutno imamo premalo naročil za naslednji dva ali tri leta. Zavedati se morate, da je položaj Cimosa danes drugačen kot pred tremi leti. Takrat je družba ustvarjala 350 milijonov evrov prihodkov, danes jih le 220 milijonov evrov.

Avtomobilistična industrija se drastično spreminja. Spreminjajo se navade voznikov, smo pred tako imenovano četrto industrijsko revolucijo. Kateri so največji izzivi, ki proizvajalce delov in avtomobilov čakajo v prihajajočih letih? Nosilni izdelki Cimosa so s tako imenovanega področja turbo, to so ohišja turbokompresorjev, ohišja turbin in razvodni prstani. Vgrajeni so v motorje avtomobilov vseh vodilnih avtomobilskih proizvajalcev, kot so Audi, BMW, Daimler, Fiat, Ford, GM, Opel, PSA, Volkswagen.

Za družbo, ki danes 75 odstotkov proizvodnje ustvari v turboprogramu, so te spremembe velika priložnost. Veliko je razprav o prevladi električne mobilnosti do leta 2025. Ocenjujem, da gre bolj za marketinške prijeme. Prvič, po podatkih avtomobilski sektor na svetovni ravni letno proizvede 95 milijonov vozil. V letu 2022 bo svetovna proizvodnja po napovedih znašala od 118 do 120 milijonov vozil. Govorijo torej o letni rasti od treh do štirih odstotkov na svetovni ravni. Če tudi najbolj optimistične napovedi omenjajo, da bo leta 2022 na svetu le okrog štiri milijone električnih avtomobilov, bo to v obsegu celotne proizvodnje, torej 120 milijonov vozil, zanemarljivo malo. 

Drugič, še vedno sem zelo skeptičen do koncepta električne mobilnosti. Ali res verjamete, da bodo vsi ljudje v letu 2025 čez noč prešli na električne avtomobile? Sam ne menim tako.

Po vašem gre torej za preveč napihnjene napovedi, za balon brez realnih temeljev?

"Rast, ki jo načrtujemo v Cimosu, je vezana na evropske trge. Cimos bo dobavitelj vseh naših največjih strank oziroma kupcev v Evropi." Foto: Vid Ponikvar Poglejmo številke. Infrastruktura za električne avtomobile je zelo slaba ali je sploh ni. Električne avtomobile je še vedno treba skoraj neprestano polniti, če želite po avtocesti voziti z normalno hitrostjo. Če na primer želim prevoziti pot od Benetk do Milana, se moram ustaviti v Veroni in tam eno uro polniti vozilo. Ko bom prispel v Milano, ga bom moral spet napolniti in nato vnovič na poti nazaj v Verono. Tako preprosto ne gre.

Naš največji izziv je povečanje deleža hibridnih vozil, torej vozil, ki imajo motor na električni in bencinski pogon. To bo namreč pomenilo, da se bo povpraševanje po izdelkih iz turboprograma močno povečalo. Tu vidimo našo priložnost. Svetovni trendi nam gredo v prid. Delež vozil na dizelski pogon se bo zelo verjetno močno zmanjšal zaradi omejitve izpušnih plinov. Še največ jih bo pri velikih in najdražjih avtomobilih. Najbolj bo raslo število hibridnih vozil, zato sem zelo optimističen glede prihodnosti. 

Cimos leži v jugovzhodni Evropi, na strateški lokaciji ob pristanišču. Je mogoče, da bi s svojimi proizvodi oskrboval druge tovarne iz vaše skupine po svetu?

Logistika je v našem poslu zaradi stroškov zelo pomembna. Rast, ki jo načrtujemo v Cimosu, je vezana na evropske trge. Cimos bo dobavitelj vseh naših največjih strank oziroma kupcev v Evropi. Na drugih celinah bodo to nalogo opravljale tamkajšnje tovarne. Pri organizaciji logistike je ključen čas. Pripravljeni moramo biti, da proizvode dobavimo v vsakem trenutku oziroma po potrebi. To povsem spremeni naravo proizvodnega procesa.

Časi, ko se je kupcem dobavljalo celotne linije proizvodov, so minili. Treba je natančneje določiti količine in jih dobavljati na uro in ne več na dan. Takšna je igra danes. Če jo hočeš igrati, se moraš prilagoditi. Investicijo v Cimos bomo končali kar najhitreje, kot bomo lahko. Najtežje pri tem bo nadzirati stroške in logistične procese. 

Kakšen bo avtomobilski trg leta 2025?

Veste, kje bom jaz leta 2025? Star sem 65 let. Živel bom na Tasmaniji (smeh, op. p.). Tam bom užival v pokoju. 

Foto: Vid Ponikvar

Bodo družine še vedno imele v lasti dva avtomobila in več? Bo eden od teh avtomobilov leta 2025 še vedno na dizelski pogon, drug pa bo hibridni oziroma električni?

Glede na to, da Cimos omogoča proizvodnjo celotne palete izdelkov iz turboprograma, verjamemo, da nas ob ustreznem pristopu do kupcev čaka svetla prihodnost. Obseg prodaje se zelo povečuje, predvsem pri hibridnih vozilih. Gre za nov izziv za vse. To pa bo stalo veliko denarja. Za vsak milijon evrov prometa je treba vložiti še dodaten milijon evrov v kapital. Veliko časa je treba porabiti za izobraževanje zaposlenih, a tako pač delujemo. 

Ali to pomeni, da bo večina aktualnih dobaviteljev avtomobilske industrije ohranila svoj položaj na trgu?

Avtomobilske družbe med dobavitelji že delajo selekcijo. Znižujejo njihovo število, kar je scenarij, ki smo ga upoštevali tudi pri Cimosu. Brez novega lastnika Cimos ne bi imel možnosti za preživetje. Večino kupcev bi izgubil. Trgu turbomotorjev danes vladajo štirje večji igralci: HTT, ki obvladuje 50 odstotkov trga, BorgWarner, ki ima 30-odstotni delež, in še dva proizvajalca (IHI in BMTS) z 20 odstotki trga. Zelo težko je priti na ta trg. To zahteva veliko vlaganj in znanja. 

Da te sprejmejo kot novega dobavitelja, traja več let. Zdaj znižujejo število dobaviteljev, zato da so v razmerju do njih v boljšem položaju pri pogajanjih o cenah in preostalih zadevah. 

Foto: Vid Ponikvar Še vedno bodo potrebovali partnerje, ki jim bodo dobavili to, kar potrebujejo, in na katere se bodo lahko zanesli. Vsak, ki dobi nov posel, mora skleniti dogovor po načelu "pet od pet". To pomeni, da se njegova cena dobav zniža za pet odstotkov. Še več, ko dobiš nov posel, moraš dobave zagotoviti, čeprav veš, da bodo te plačane šele veliko kasneje oziroma proti koncu proizvodne sezone. To pomeni, da moraš biti finančno zelo močan, a hkrati zanesljiv. Če ti to uspe, si zmagovalec, saj dobivaš nove in nove posle. Sčasoma te ne dojemajo več le kot dobavitelja, ampak partnerja. 

Prodajni postopek Cimosa je trajal skoraj dve leti. Kako gledate nanj?

Jasno je, da je bilo zelo težko. Vzelo nam je leto in pol časa, bilo je veliko različnih ovir. 

Kdaj ste prvič izvedeli, da ima Cimos nerešena vprašanja na Hrvaškem, povezana z lastništvom njegovih tovarn? To je bila namreč ena ključnih težav, ki so zavlekle prodajni postopek in ga pripeljale celo tako daleč, da ste bili že na izhodnih vratih Cimosa. 

Kolikor se spomnim, smo za to izvedeli šele nekje na sredini prodajnega postopka.

"Glede na to, da Cimos omogoča proizvodnjo celotne palete izdelkov iz turboprograma, verjamemo, da nas ob ustreznem pristopu do kupcev čaka svetla prihodnost." Foto: Vid Ponikvar

Je to običajno?

Ne, to ni običajno. O kakršnemkoli sporu med Hrvaško in Slovenijo se nam niti sanjalo ni. Ko smo zanj izvedeli, smo se zelo trudili najti rešitev. Premagati smo morali nekaj velikih ovir. Če želiš kupiti podjetje in naknadno ugotoviš, da to podjetje ni lastnik svojih tovarn, to investitorja seveda odvrne od naložbe. Na koncu je šlo za politično vprašanje. 

Se je s slovensko državo težko pogajati? Na eni strani je vlada, na drugi Slovenski državni holding kot krovni upravljavec državnega premoženja in na tretji Družba za upravljanje terjatev bank kot velik upnik podjetij.

Ni bilo lahko. Pogajanja so bila dolga in zapletena, česar smo se zavedali od samega začetka. Kot tujec seveda ne moreš vedeti, kako težko je rešiti nekatere težave. Ko smo recimo kupili podjetje v Veliki Britaniji, je šlo precej lažje. Veseli me, da smo na koncu našli rešitev, ki je bila zadovoljiva za vse vpletene. Dokazali smo, da smo resni in da se iz posla ne nameravamo umakniti. 

Med postopkom prodaje je bilo veliko informacij, da so veliki kupci, kot so PSA, lastnik Peugeota, Citroëna in Opla, BMW in Ford izgubili zaupanje v Cimos. Ali to drži?

Jasno je, da so nekateri od njih želeli prekinit sodelovanje s Cimosom.

Foto: Vid Ponikvar

Je bila torej prisilna poravnava Cimosa, ki jo je leta 2014 zahtevala Družba za upravljanje terjatev bank, napaka?

Tega ne bi komentiral. Če nisi finančno močan, te v tej panogi ne dojemajo za zanesljivega.

Kdo bo v prihodnje največji financer Cimosa? Bo to njegov nov lastnik TCH ali slovenske banke?

Ko kupimo podjetje, ga vedno tudi financiramo. 

Ste se že odločili, kdo od aktualne uprave, ki jo trenutno še vodi Gerd Rosendahl, bo ostal v Cimosu?

Za zdaj še ne. Naklonjeni smo ohranitvi lokalnega menedžmenta, če se je ta v preteklosti že izkazal.