Zakaj cena nafte lahko upade pod 20 dolarjev za sod

Cene nafte na svetovnih trgih so sicer v zadnjih tednih znova poskočile prek 60 ameriških dolarjev (52 evrov) za sod, kar je podražilo tudi goriva na slovenskih bencinskih servisih. Polna 50-litrska posoda za gorivo se je tako podražila za 2,5 evra, a morda se nam že kmalu obetajo nove pocenitve.

Cena nafte se je od lanskega poletja znižala za več kot polovico, temu pa so sledila številna ugibanja, koliko še lahko upade. Po pisanju poslovnega portala Bloomberg dna še nismo dosegli, cene pa bi se lahko spustile na 20 ali celo 10 dolarjev (devet evrov). To se je zgodilo že sredi osemdesetih let, ko je cena kljub zmanjšanju proizvodnih kvot v Savdski Arabiji upadla na 10 dolarjev. Poglejmo, kako poslovni portali utemeljujejo svoje napovedi.

Gospodarska rast je prepočasna Ameriško gospodarstvo od sredine leta 2009 v povprečju zraste za 2,3 odstotka na leto. To je približno polovico manj, kot se je gospodarstvo ZDA vzpenjalo po najgloblji recesiji leta 1930. Prav tako se upočasnjuje kitajska gospodarska rast, evropsko gospodarstvo dosega minimalno rast, Japonska pa celo negativno.

Sočasno pa ZDA predvsem na račun novih metod pridobivanja nafte iz skrilavca oziroma hidravličnega lomljenja povečujejo količine nafte. Samo v zadnjem letu so je načrpali 15 odstotkov več. A gre za precej dražji postopek, kot je klasično črpanje iz vrtin.

Savdska Arabija zavrača pozive k zmanjšanju proizvodnje Nižje cene po pisanju Bloomberga spodkopavajo moč Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), ki je kot vsi drugi karteli zasnovana za zagotavljanje stabilne in predvsem tržne cene surove nafte. A visoke cene spodbujajo tudi goljufanje članic kartela, ki presegajo dogovorjene kvote načrpane nafte. Za nemoteno delovanje kartela mora vodja, v primeru Opeca je to Savdska Arabija, poskrbeti za sankcije proti goljufom, da bi preprečili nadaljnji upad cen. Savdska Arabija pa se je iz izkušenj naučila, da zmanjševanje kvot vodi v izgubo tržnih deležev.

Savdijci, ki jih podpirajo vse bogate zalivske proizvajalke nafte, kot so Kuvajt, Katar in Združeni arabski emirati, so se lotili igre mačke z mišjo. Na novembrskem zasedanju kartela na Dunaju so sklenili, da ne bodo zmanjšali proizvodnih kvot, cene pa so nato strmoglavile. Znotraj kartela je bilo glede tega sicer precej nestrinjanja.

Revnejše članice, kot so Venezuela, Ekvador in Iran, so se zavzemale za zmanjšanje obsega proizvodnje, kar bi potisnilo cene nafte navzgor. A Savdijci lahko nizke cene nafte sprejemajo precej daljše obdobje kot pa njihovi šibkejši tekmeci. Ti bodo zaradi neracionalnosti proizvodnje prej prisiljeni v zmanjšanje črpanja črnega zlata. Morda pa želijo uničiti tudi konkurenco novih načinov pridobivanja nafte iz skrilavca, predvsem v ZDA.

Cenejša kot je nafta, več je morajo prodati In kakšna je cena, pri kateri bodo morali glavni proizvajalci zmanjšati proizvodnjo? Vsaka cena, nižja od 125 dolarjev (110 evrov) za sod, povzroča proračunski primanjkljaj Venezueli, Ekvadorju, Alžiriji, Nigeriji, Iraku, Iranu in Angoli. Cenejša kot je nafta, več je morajo države, odvisne od nafte, prodati, da njihovi proračuni vzdržijo.

Proračun Savdske Arabije je naravnan na ceno 90 dolarjev (79 evrov) za sod. A glede na 726 milijard dolarjev (637 milijard evrov) deviznih rezerv lahko tudi s 40 dolarji (35 evri) preživijo prihodnji dve leti, ocenjuje Bloomberg.

Zaradi cene pod 40 dolarji torej nihče ne bo nehal črpati Organizacija za energetske raziskave Wood Mackenzie je pokazala, da bi od 2.222 naftnih polj po vsem svetu le 1,6 odstotka teh ustvarilo negativni denarni tok pri ceni 40 dolarjev (35 evrov) za sod. Zaradi cene pod 40 dolarji (35 evrov) torej nihče ne bo nehal črpati.

Morda bo kdo propadel, ampak ko je infrastruktura postavljena, je cena črpanja zelo nizka. Stroški klasičnih načinov črpanja nafte tako na primer v Teksasu in Perzijskem zalivu znašajo med 10 in 20 dolarji (17 evrov) za sod.

Z novimi odkritji nahajališč, politično stabilnostjo Bližnjega vzhoda in povečanjem učinkovitosti vrtanja se bo svetovna proizvodnja nafte v prihodnjih nekaj letih zagotovo dvignila, to pa bo še dodatno povečalo pritisk na cene.

Medtem ko se zaloge povečujejo, pa povpraševanje slabi. Opec je povpraševanje po nafti že zmanjšal na 14-letno dno. Mednarodna agencija za energijo pa napoveduje, da se bo rast ameriške proizvodnje nafte iz skrilavca letos upočasnila, nato pa v prihodnjih petih letih znova naraščala.