Četrtek, 19. 2. 2015, 17.06
7 let, 9 mesecev
Zakaj cena nafte lahko upade pod 20 dolarjev za sod
Cene nafte na svetovnih trgih so sicer v zadnjih tednih znova poskočile prek 60 ameriških dolarjev (52 evrov) za sod, kar je podražilo tudi goriva na slovenskih bencinskih servisih. Polna 50-litrska posoda za gorivo se je tako podražila za 2,5 evra, a morda se nam že kmalu obetajo nove pocenitve.
Cena nafte se je od lanskega poletja znižala za več kot polovico, temu pa so sledila številna ugibanja, koliko še lahko upade. Po pisanju poslovnega portala Bloomberg dna še nismo dosegli, cene pa bi se lahko spustile na 20 ali celo 10 dolarjev (devet evrov). To se je zgodilo že sredi osemdesetih let, ko je cena kljub zmanjšanju proizvodnih kvot v Savdski Arabiji upadla na 10 dolarjev. Poglejmo, kako poslovni portali utemeljujejo svoje napovedi.
Sočasno pa ZDA predvsem na račun novih metod pridobivanja nafte iz skrilavca oziroma hidravličnega lomljenja povečujejo količine nafte. Samo v zadnjem letu so je načrpali 15 odstotkov več. A gre za precej dražji postopek, kot je klasično črpanje iz vrtin.
Savdijci, ki jih podpirajo vse bogate zalivske proizvajalke nafte, kot so Kuvajt, Katar in Združeni arabski emirati, so se lotili igre mačke z mišjo. Na novembrskem zasedanju kartela na Dunaju so sklenili, da ne bodo zmanjšali proizvodnih kvot, cene pa so nato strmoglavile. Znotraj kartela je bilo glede tega sicer precej nestrinjanja.
Revnejše članice, kot so Venezuela, Ekvador in Iran, so se zavzemale za zmanjšanje obsega proizvodnje, kar bi potisnilo cene nafte navzgor. A Savdijci lahko nizke cene nafte sprejemajo precej daljše obdobje kot pa njihovi šibkejši tekmeci. Ti bodo zaradi neracionalnosti proizvodnje prej prisiljeni v zmanjšanje črpanja črnega zlata. Morda pa želijo uničiti tudi konkurenco novih načinov pridobivanja nafte iz skrilavca, predvsem v ZDA.
Proračun Savdske Arabije je naravnan na ceno 90 dolarjev (79 evrov) za sod. A glede na 726 milijard dolarjev (637 milijard evrov) deviznih rezerv lahko tudi s 40 dolarji (35 evri) preživijo prihodnji dve leti, ocenjuje Bloomberg.
Morda bo kdo propadel, ampak ko je infrastruktura postavljena, je cena črpanja zelo nizka. Stroški klasičnih načinov črpanja nafte tako na primer v Teksasu in Perzijskem zalivu znašajo med 10 in 20 dolarji (17 evrov) za sod.
Z novimi odkritji nahajališč, politično stabilnostjo Bližnjega vzhoda in povečanjem učinkovitosti vrtanja se bo svetovna proizvodnja nafte v prihodnjih nekaj letih zagotovo dvignila, to pa bo še dodatno povečalo pritisk na cene.
Medtem ko se zaloge povečujejo, pa povpraševanje slabi. Opec je povpraševanje po nafti že zmanjšal na 14-letno dno. Mednarodna agencija za energijo pa napoveduje, da se bo rast ameriške proizvodnje nafte iz skrilavca letos upočasnila, nato pa v prihodnjih petih letih znova naraščala.