Četrtek, 31. 1. 2019, 17.13
5 let, 9 mesecev
Kako so se v desetletnem izzivu spremenile slovenske plače #infografika
"Zahteva delodajalcev po rasti neto plač ni prišla iz usmiljenja do delavcev" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,10
42
Prva sindikalistka v državi opozarja, da zahteva delodajalcev po rasti neto plač ni prišla iz usmiljenja in ne pomeni, da imajo po novem delavce bolj radi, temveč da jim jih ne uspe najti. "Kapitalizem bo pojedel samega sebe, če na drugi strani ne bo dal kaj več od sebe, da ljudje ponovno lahko trošimo," napoveduje Lidija Jerkič.
Predlani je neto čisti dobiček slovenskih gospodarskih družb znašal 3,6 milijarde evrov oziroma 15 odstotkov več kot leto prej. Še leto prej ga je bilo za 3,2 milijarde evrov oziroma 70 odstotkov več kot leta 2015. Podatki za lani še niso znani.
Predsednik Združenja Manager Aleksander Zalaznik je prepričan, da Slovenija zmore narediti preskok z novim družbenim dogovorom. "Trenutek je pravi, izkoristimo ga," je več kot 400 gospodarstvenikov in političnih predstavnikov po petletju gospodarske rasti pozval Zalaznik.
Menedžerji predlagajo petletni dogovor o postopni rasti bruto plač in postopnem zmanjševanju obdavčitve. "Pri tem je ključnega pomena družbeni dogovor - da si vsi želimo konkurenčno poslovno okolje," je na tradicionalnem januarskem srečanju združenja v Ljubljani poudaril Zalaznik.
Prepričan je, da Slovenija zmore narediti ta preskok. "Trenutek je pravi, izkoristimo ga," je več kot 400 gospodarstvenikov in političnih predstavnikov po petletju gospodarske rasti pozval Zalaznik.
Vlada načeloma za, a najti bo treba druge vire financiranja
Premier Marjan Šarec je sicer menedžerjem prek videopovezave za letošnje leto obljubil pripravo predloga davčnega prestrukturiranja in razbremenitve dela, a poudaril, da bo treba v ta namen zagotoviti ustrezne dodatne finančne vire. Poudaril je še, da je ena od zavez vlade prevetritev regulativnega okolja.
Tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek se strinja, da vlada in gospodarstvo skupaj pripravita dolgoročni načrt za rast plač. "Višje plače in višja dodana vrednost morata biti cilj vseh nas, sta pa tudi odgovornost vseh nas," je poudaril. Opozoril je še, da bo letošnje leto ključno za tovrstne spremembe.
Minister zažugal delodajalcem
"S tem, da potrebujemo soglasen in hiter družbeni dogovor, v katerega bodo vključeni vsi deležniki, se strinjam v celoti," v odzivu na presenetljive ugotovitve menedžerskega združenja pravi Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). V njem so soglasno pripravljeni sodelovati vsi sindikati. Pozdravlja tako nov družbeni dogovor kot tudi rast neto plač.
Odgovor na vprašanje, ali delavcem zagotoviti višje bruto ali višje neto plače, pa po mnenju Jerkičeve ni enostaven. "Gre za tezo, ki jo je v pogajanjih za dvig minimalne plače zagovarjal že minister Počivalšek. Delodajalcem je večkrat zažugal z očitki, da so zaspali na področju plač in da morajo v naslednjih dveh letih spremeniti svojo prakso. Pri povišanju plač jim je pripravljena pomagati tudi država, veliko pa morajo narediti sami. V nasprotnem primeru ne bodo dobili nikogar več, ki bi bil pripravljen zanje delati," pojasnjuje Jerkičeva.
"Ideja po dvigu neto plač ni prišla iz usmiljenja do delavcev"
Delodajalci si po njenem prepričanju predvsem prizadevajo za višje neto plače, ki bi jih omogočila davčna razbremenitev. "Če se na eni strani dobički podjetij višajo, bruto plače delavcev pa ostajajo enake, potem delodajalci z naslova dobičkov niso ničesar prispevali k višjim plačam," je kritična Jerkičeva.
"Kapitalizem bo pojedel samega sebe, če na drugi strani ne bo dal kaj več od sebe, da ljudje ponovno lahko trošimo," napoveduje predsednica ZSSS Lidija Jerkič.
Opozarja, da zahteva delodajalcev po rasti neto plač ni prišla iz usmiljenja in ne pomeni, da imajo po novem delavce bolj radi, temveč da jim jih ne uspe najti. Uspešni delodajalci zvišujejo plače delavcem in povzročajo težavi tistim, ki tega nočejo ali ne morejo narediti, je prepričana.
Najnovejša raziskava podjetja ManpowerGroup razkriva, da ima kar 40 odstotkov delodajalcev v Sloveniji težave pri zaposlovanju zaradi pomanjkanja ustreznega talentiranega kadra.
Srednji razred izginja, lastniki kapitala ne bodo imeli več nikogar, komur bi prodajali
Jerkičeva se strinja s Šarcem, ki napoveduje davčno prestrukturiranje ob iskanju ustreznih dodatnih virov financiranja. "To nas dela vse nervozne. Sindikati zagovarjamo, da je nujno davčno razbremeniti srednji razred. Gre za delavce s plačami med 80 in 200 odstotki povprečne plače, ki niso deležni nobenih socialnih transferjev in plačujejo največ," ponazori.
Z izginjanjem srednjega razreda namreč lastniki kapitala ne bodo imeli več komu prodajati. Že dolgo nimamo več krize proizvodnje dobrin, temveč krizo potrošnje dobrin. "Kapitalizem bo pojedel samega sebe, če na drugi strani ne bo dal kaj več od sebe, da ljudje ponovno lahko trošimo," napoveduje Jerkičeva.
Desetletni izziv slovenskih plač
Če uporabljate družbena omrežja, ste zagotovo zasledili #10YearChallenge, množično objavo fotografij, na katerih so posamezniki mrzlično združevali svoje fotografije od danes in tiste izpred desetih let. Kako pa so se v zadnjih desetih letih spremenile slovenske plače?
Po uradnih podatkih državnega statističnega urada so plače v Sloveniji po letu 2008 sicer v povprečju zrasle za 20 odstotkov. V zasebnem sektorju bolj kot v javnem, neto plače pa malenkost bolj kot bruto. Skupna inflacija je v tem obdobju znašala 12 odstotkov.
Povprečne bruto plače javnega sektorja so po desetletju višje za 17 odstotkov, zasebnega sektorja pa za 23 odstotkov. Po nekaj odstotnih točk so plače zrasle skoraj vsako leto, izjemi sta bili najbolj krizni leti 2012 in 2013.
Jerkičeva opozarja, da gre za nehvaležne primerjave, saj je v času krize veliko delavcev z nizko izobrazbo ostalo brez dela, to pa so prevzeli bolj izobraženi z višjo plačo. Statističen podatek o višini povprečne plače zato ni edini relevanten podatek. Še pred dvema letoma je bilo zaposlenih bistveno manj ljudi kot leta 2008, ki pa so dosegali večjo učinkovitost, kar je dvigovalo plače.
"Plače v javnem sektorju so tako rekoč ves čas mirovale in se zaradi sproščanja varčevalnih ukrepov povečujejo šele od lanskega leta dalje. Tudi plače v zasebnem sektorju so v krizi mirovale ali se morebiti minimalno zviševale, večje dvige beležijo šele v zadnjih letih," še sklene Jerkičeva.
42