Vlada odgovorila zahtevam za takojšnji začetek gradnje južnega dela ceste tretje razvojne osi

V obdobju do leta 2020 pa naj bi zgradili 5,3-kilometrski odsek od novomeškega vzhodnega avtocestnega vozlišča do priključka Osredek pri novomeškem Revozu, so sporočili z vlade. Z omenjenim sporočilom so v četrtek odgovorili belokranjskim pobudnikom, katerih spletno pobudo in poziv za izboljšanje prometne povezave Bele krajine z notranjostjo države je doslej podpisalo nekaj več kot 3300 podpisnikov.

Zahtevajo, da pristojni še letos začnejo s postopki za zagotovitev denarja za začetek gradnje Pobudniki namreč zaradi nevzdržnih belokranjskih cestnih povezav s preostalimi deli države zahtevajo, da pristojni takoj oz. še letos začnejo s postopki za zagotovitev denarja za začetek gradnje južnega dela ceste tretje razvojne osi oz. njenega odseka od Novega mesta - s predorom pod Gorjanci, do priključka Maline na južni strani omenjenega hribovja.

Kot so zapisali v pozivu, ima namreč Slovenija v programskem obdobju do leta 2020 na razpolago nekaj več kot 3,2 milijarde evrov. Navedena sredstva so med drugim namenjena tudi za razvoj infrastrukture, vsej državi pa bo za področje izgradnje okoljske in prometne infrastrukture ter področje trajnostne rabe energije na voljo nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov.

Pobudniki še opozarjajo, da je rok za izgradnjo omenjenega odseka do Malin do leta 2029, ki so ga omenjali v delovni različici državne strategije razvoja prometa, nesprejemljiv.

Na vladi že pripravili študijo V vladi so odgovorili, da je začetek gradnje prvega odseka južnega dela ceste predviden po delih, tako zastavljeno študijo zanj pa so že pripravili.

Ob upoštevanju sedanjih in pričakovanih prometnih obremenitev tega odseka so prednost dali priključku z avtocestnim omrežjem in njegovi povezavi z novomeškim južnim območjem, v nadaljevanju pa gradnji visokokakovostne ceste proti Gorjancem oz. Metliki in Črnomlju.

Najprej del ceste do novomeškega Revoza V prvem delu tako načrtujejo del ceste do novomeškega Revoza, nato del do razcepa Poganci na obrobju Novega mesta in v končnem delu še predor pod Gorjanci do priključka Maline na belokranjski strani. V okviru prihajajoče finančne perspektive do leta 2020 pa bi zgradili le prvi cestni del.

Glede na to, da projekt prinaša visokokakovostno cesto, naj bi ga kot celoto v okviru izvedbenega inženiringa prevzela družba DARS, so še sporočili z vlade.

Vlado in druge pristojne so o nevzdržnosti glavnih belokranjskih cest že večkrat opozorili tudi belokranjski župani in vodilni predstavniki tamkajšnjega gospodarstva. Obljub o učinkovitem ukrepanju pa so bili Belokranjci, razen zadnje, deležni od vseh dosedanjih slovenskih vlad.