Sreda, 13. 10. 2021, 15.56
3 leta
Ves svet se drži za glavo: kje so vzroki in kako hude bodo posledice?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,50
20
Cene energentov so vsak dan višje.
"Med razlogi za podražitev energentov so tudi špekulativni nakupi nafte in drugih surovin velikih borznih trgovcev, ki v pričakovanju visoke inflacije pričakujejo nadaljnjo rast cen surovin," pojasnjuje ekonomist Luka Gubo. "Visoke cene bodo po nekaterih ocenah vztrajale vsaj pol leta, če ne še dlje. To je lahko spodbuda, da se usmerimo v obnovljive vire energije, a kot kažejo težave Nemčije na tem področju, je tudi to lahko nevarno," pa opozarja ekonomist Anže Burger.
Največja slovenska energetska družba Petrol je včeraj napovedala, da bo s 1. decembrom občutno zvišala cene elektrike in zemeljskega plina. Cene električne energije bodo višje za okoli 30 odstotkov, zemeljskega plina pa za 12 odstotkov. V Petrolu kot razlog navajajo podražitev energentov na mednarodnih trgih.
Cene nafte so v včerajšnjem azijskem trgovanju ostale blizu večletnih vrhov. Cena brenta je te dni že presegla 84 dolarjev za 159-litrski sod, kar predstavlja najvišjo raven v približno treh letih, cena zahodnoteksaške lahke nafte pa je dosegla okoli 82 dolarjev za sod in se s tem dotaknila približno osemletnega vrha.
Tudi na Hrvaškem so se zato včeraj cene goriv znova občutno zvišale in dosegle nove rekordne ravni. Dizel je dražji kot bencin, potem ko se je povprečni rezervoar velikosti 50 litrov dizla podražil za 19,5 kune (2,6 evra), bencina pa za 13 kun (1,7 evra). Povprečni rezervoar plina je dražji za 15 kun (dva evra).
Z nafto bogate države želijo napolniti svoj proračun
Kot pravi ekonomist Anže Burger, so v ozadju podražitev posameznih energentov različni razlogi. "Veliko je težav na strani ponudbe. Kar zadeva nafto, so nizke cene v preteklosti zmanjševale investicije v vzdrževanje in odkrivanje novih nahajališč. To vpliva na manjšo ponudbo in posledično višje cene. Ponudba je okrnjena tudi zaradi delovanja držav Opeca, vključno z Rusijo, ki nočejo povečati črpanja nafte. V preteklosti so si namreč nakopale dolgove, zato zdaj poskušajo te višje cene ohraniti, da si priskrbijo dotok prihodkov v proračune," je poudaril in dodal:
"Plin je precej vezan na ceno nafte. Bile so tudi oskrbne težave s plinom iz Rusije in Norveške. Prav tako je huda zima izčrpala zaloge plina v Evropi, alternativni viri energije v nekaterih državah, recimo solarna in vetrna energija, pa so bili letos manj učinkoviti. Vetra je bilo v Nemčiji zelo malo, zato je morala črpati zaloge plina. Potem pa so tukaj tudi težave v oskrbnih verigah, pomanjkanje terminalov za utekočinjeni plin, zaradi epidemije covid-19 ostajajo zaostanki v logistiki pri prevozu energentov do večjih trgov."
"Lanska huda zima je izčrpala zaloge plina v Evropi, alternativni viri energije v nekaterih državah, recimo solarna in vetrna energija, pa so bili letos manj učinkoviti," pravi Anže Burger.
Na strani povpraševanja je po njegovih besedah jasno, da gre za rast gospodarstva po epidemiji in večje povpraševanje, ki mu dajejo pospešek tudi visoki proračunski izdatki držav, namenjeni za okrevanje, ter pospešeno tiskanje denarja v ZDA in EU. Pravi, da naj bi cene po nekaterih ocenah vztrajale vsaj pol leta, če ne še dlje. To je lahko spodbuda, da se usmerimo v obnovljive vire energije, a kot kažejo zgoraj omenjene težave Nemčije, je tudi to lahko nevarno, opozarja Burger.
Za naprej so mogoči različni scenariji. Če se bo okrevanje nadaljevalo, potem bodo tudi cene vztrajale, če bo prišlo do ohlajanja gospodarstva, pa se bo pritisk na cene sprostil.
Visoke cene zdravilo za nižje povpraševanje in posledično znižanje cen
Ekonomist Luka Gubo glede tega pojasnjuje, da so že same visoke cene nafte lahko zdravilo za zmanjšanje povpraševanja po njej, kar bi posledično prineslo tudi padec cen. Veliko bo sicer odvisno tudi od splošne inflacije in dobavnih verig. Kot primer težav, ki jih lahko povzroči logistika, navaja visoke, celo petkratne podražitve ladijskih prevozov tovora, kar pa vseeno ni preprečilo gneče pred največjimi svetovnimi pristanišči, kjer ladje čakajo na raztovor blaga.
"Pri elektriki imamo v Evropi predvsem največ težav zaradi obnovljivih virov energije, ki ne morejo zadostiti povpraševanju, medtem ko so stari viri v zatonu in jih je vedno manj. Rast povpraševanja lahko zato hitro dvigne cene," je še pojasnil Luka Gubo.
Med razlogi za dolge čakalne vrste pred pristanišči se med drugim omenja povečanje povpraševanja po blagu, omejeno delo pristanišč zaradi koronavirusa, pomanjkanje pristaniških delavcev in tovornjakarjev, ki bi odvažali blago, ter pomanjkanje prostora v pristaniščih.
Obnovljivi viri ne morejo zadostiti povpraševanju
Cena nafte je glede na to, da je bila pred kakšnim letom celo negativna, precej višja, a še vedno ni na ravni iz leta 2008. Kot enega od razlogov podražitev Gubo navaja špekulativne nakupe nafte in drugih surovin velikih borznih trgovcev, ki v pričakovanju visoke inflacije pričakujejo nadaljnjo rast surovin.
"Pri elektriki imamo v Evropi predvsem največ težav zaradi obnovljivih virov energije, ki ne morejo zadostiti povpraševanju, medtem ko so stari viri v zatonu in jih je vedno manj. Rast povpraševanja lahko zato hitro dvigne cene," je še pojasnil.
20