Sreda, 6. 11. 2019, 16.02
4 leta, 12 mesecev
V Sloveniji in na Hrvaškem ima podjetji: "Vse sem prijavil KPK in nadzornikom" #video
Nekdanji predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik je tudi lastnik dveh podjetij, enega v Sloveniji in enega na Hrvaškem. Kot pravi, je obe prijavil tudi protikorupcijski komisiji in nadzornemu svetu Petrola, nobeno pa ni sodelovalo s Petrolom.
Uprava Petrola, največje domače naftne družbe, je konec oktobra odstopila po tem, ko so v javnost prišle informacije, da jo želi nadzorni svet razrešiti s položaja. Okoliščine predčasnega odhoda še niso znane, zato bo SDH do konca tega tedna sklical skupščino podjetja, kjer naj bi se delničarji seznanili s podrobnejšimi informaciji o tej zadevi.
Berločnikovo podjetje iskalo direktorja državnega podjetja
Smo pa na Siol.net včeraj poročali, da je nekdanji predsednik uprave Tomaž Berločnik od decembra 2018 tudi solastnik kadrovske agencije Competo. Gre za kadrovsko agencijo, ki je letos državnemu podjetju Uradni list pomagala pri iskanju novega direktorja podjetja.
Postopek je odmeval predvsem zaradi obtožb prve nadzornice Uradnega lista Irene Prijović, da je poskušal generalni sekretar stranke LMŠ Brane Kralj vplivati na postopek. Kralj je zaradi obtožb pozneje tudi odstopil.
Berločnik je lastnik še dveh podjetij
Berločnik pa je tudi lastnik dveh podjetij: Berli v Sloveniji in B.e.r.l.i. v Poreču na Hrvaškem. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali je lastništvo prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) in nadzornemu svetu Petrola.
Premoženje je prijavil tako KPK kot nadzornemu svetu
Kot nekdanjemu predsedniku uprave Petrola mu sicer tega ni bilo treba storiti (pojasnilo zakaj, najdete v nadaljevanju), je pa svoji družbi KPK razkril že v času, ko je bil član nadzornega sveta Telekoma Slovenije in je moral vse svoje premoženje prijaviti.
Prav tako je lastništvo podjetij prijavil tudi nadzornemu svetu v Petrolu. "To je v skladu s kodeksom. Vse sem vedno prijavljal. Kjerkoli sem imel konflikt interesa, sem vse prijavil nadzornemu svetu," je pojasnil. Dodaja, da nobeno od podjetij ni nikoli poslovalo z nepovezanimi ali povezanimi podjetji oziroma ni bilo kakorkoli povezano z njimi.
Podjetje Berli, ki ima sedež v Ljubljani in se ukvarja s podjetniškim in poslovnim svetovanjem, je imelo v lanskem letu 4.500 evrov prihodkov in 3.500 čistega dobička. Po podatkih aplikacije Erar podjetje ni sodelovalo z javnimi institucijami in družbami. Kot pravi Berločnik, se podjetje ne ukvarja z ničimer in je bilo skoraj nedelujoče.
Podjetje B.e.r.l.i. iz Poreča pa je imelo v lanskem letu 34 tisoč evrov prihodkov. To podjetje je ustanovil, preden je prišel na Petrol, razlaga. "Del svojih prihrankov sem vložil v nepremičnine. Ukvarja se samo z nepremičninami, ima nekatera zemljišča," pojasnjuje. Dodaja, da je šlo za investicijo, zdaj pa bo iz tega naredil projekt ali pa bo nepremičnine prodal.
Kdaj mora KPK poznati podatke o premoženju
Kaj pravi zakonodaja? Zakon o slovenskem državnem holdingu v 62. členu določa, da so tudi člani uprav, člani organov nadzora in prokuristi gospodarskih družb, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju KPK. Ker pa Petrol ni v večinski lasti države, Berločnika zakon torej ni zavezoval, da bi moral svoje lastništvo v obeh podjetjih prijaviti komisiji. A kot rečeno, je to storil v času, ko je bil nadzornik Telekoma Slovenije.
Člani uprave SDH, člani nadzornega sveta SDH, prokuristi SDH in pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto so zavezanci za nadzor nad premoženjskim stanjem po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. Enako velja za člane uprav, člane organov nadzora in prokuriste gospodarskih družb, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv. (ZSDH-1)
Razkritja o premoženju so praksa v podjetjih
Člani uprav lastništvo v podjetjih in svoje premoženje običajno razkrivajo prek posebnega obrazca, ki ga imajo pripravljene družbe, in sicer z namenom, da se odpravljajo morebitna nasprotja interesov, pojasnjuje Prijovićeva, sicer izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije.
"To pomeni, da je, če bi družba poslovala z družbo, v kateri je eden od članov uprave soudeležen v lastništvu, to tisto, kar mora biti razkrito. In tudi morebitna poslovanja s to družbo bi bila predmet upravljanja nasprotja interesov," je povedala. Kot pravi, gre za sistem notranjih nadzorov in internih pravil ter je praksa v borznih družbah.
9