"V ljudi je potrebno vlagati!"

Kako si lahko nekdo, ki se odpravlja na podjetniško pot, pomaga s storitvami, ki so na voljo na Ajpesu? Prvi korak, po odločitvi za podjetniško pot, je nedvomno registracija podjetja – bodisi kot samostojni podjetnik (s.p.) ali kot gospodarska družba (d.o.o.). To pomeni, da bodoči podjetnik obišče točko VEM. Pri tem se pričakuje, da ve, kaj bo delal, katera bo njegova ključna dejavnost in katera stranska dejavnost. Dobro je tudi, da ima že izbrano ime, vedeti pa mora tudi, na kakšni osnovi bo deloval, torej ali bo imel polni s. p. ali zgolj popoldanski, ker je morda že nekje zaposlen, ali bo ugotavljal davčno osnovo z normiranimi ali dejanskimi odhodki ter ali bo vodil enostavno ali dvostavno knjigovodstvo.

Na naši izpostavi ga uslužbenci vodijo skozi postopek, mu povedo, v katero branžo po standardni klasifikaciji dejavnosti sodi njegov izbor področja, na katerem bo deloval. Pomagajo mu pri imenu, če je na primer preveč tuje, ga na to opozorijo. Napotijo ga na banko odpret poslovni račun, povedo mu, da ga bo hkrati z registracijo tudi že davčna uprava vodila v svojih evidencah, hkrati se lahko prijavi v sistem za socialno zavarovanje. Takoj po registraciji mu AJPES pošlje sklep, lahko pa ga tudi osebno dvigne na dan registracije in takoj začne delovati. Posameznik pa lahko registrira podjetje tudi kar iz domačega naslanjača. Aplikacija ga z navodili vodi skozi celoten postopek, ki je preprost, vendar če je še kaj vprašanj, je morda vseeno bolje vzpostaviti osebni stik.

Produkti, ki jih Ajpes nudi, so tudi osnovno delovno orodje marsikomu v službi. Tu se na enem mestu dobi vse podatke o gospodarskih družbah, delničarjih, ali je neka družba insolventna … Kdo vse lahko torej uporablja te storitve? Vsi podatki, ki jih lahko dobijo posamezniki na našem spletnem portalu so brezplačni in enostavno dosegljivi. Kdorkoli lahko pogleda podatke za neko družbo, na primer kakšna so letna poročila za zadnja tri leta – to so lahko študenti, ki morda potrebujejo podatke za seminarsko nalogo, podjetniki ali zgolj naš sosed, ki ga zanima, kako nam gre posel. Informacije so uporabne in zanimive za vsakogar.

Se je ob nastopu gospodarske krize pri nas bolj začelo preverjati informacije o insolventnosti podjetij? Prava informacija ob pravem času je danes zlato. Če imajo ljudje informacije, da je neko podjetje v stečaju, lahko pravočasno prijavijo terjatve v stečajno maso. Opažamo, da precej podjetij še vedno za takšne informacije najema odvetnike, da za njih spremljajo insolventne postopke.

To bi lahko počeli sami, če ne gre za neko veliko podjetje, saj se lahko naročijo na storitve, ki jih dnevno opozarjajo, kaj se dogaja z njihovimi poslovnimi partnerji. Ob spremembah od nas dobijo sporočilo na mobilnik in e-pošto, da lahko nato na spletu preverijo, kaj se dogaja. Ta storitev je eOpomnik.

AJPES več kot deset let vodi tudi Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, v katerega lahko dostopamo 24 ur dnevno. Statistika pa vendar kaže, da je več kot polovica zastavljenih premičnin pozneje zarubljenih. Zakaj? Ljudje, ki zastavijo premičnine, so v tako slabem finančnem položaju, da se niti s kreditom niti z zastavljenim premoženjem ne morejo rešiti. Dve tretjini se jih kljub najetemu kreditu ni rešilo iz težkega položaja. Imeli smo primer, ko je nekdo zastavil sliko, ki je bila družinska last in vrednost.

Iz tega lahko sklepamo, da gre za težke situacije. Z vidika varnosti je zato zelo pomembno, da se na primer pri nabavi rabljenih vozil preveri zastavno pravico po številki šasije. Vtipka se samo to številko in takoj dobimo informacijo, ki nas zanima.

Kaj gre še poleg osebnih vozil v ta nabor? Posamezniki zastavljajo živino, delovne stroje, slike … Vse, kar je vredno.

Pomemben segment v delovanju AJPES so tudi statistične raziskave. Kaj vse te raziskave zajemajo? Pri statističnih raziskavah gre za različne ravni sodelovanja s Statističnim uradom Republike Slovenije. Smo pooblaščeni izvajalec statističnih raziskav. Te raziskave opravljamo z velikim naborom podatkov, ki jih obdelujemo, to so na primer izplačane plače v gospodarstvu in negospodarstvu. Smo tudi zbiratelj podatkov o plačah v javnem sektorju, lastnik teh podatkov pa je ministrstvo za javno upravo, prav tako tudi pravic, kaj se bo objavilo in kaj ne.

Imate svoje, notranje strokovnjake za te raziskave? Tako je, mi poberemo podatke, jih obdelamo in vrnemo naročniku.

Kaj pa finančni podatki o poslovnih subjektih? AJPES zbira letna poročila gospodarskih subjektov, kot tudi društev, nepridobitnih organizacij, političnih strank in tudi proračunskih uporabnikov. Zbira in obdeluje tudi premoženjske bilance proračunskih uporabnikov, kot tudi poročila prostovoljskih organizacij. AJPES zbira poročila samo v elektronski obliki, tri četrtine jih je tudi elektronsko podpisanih. Podatki letnih poročil se uporabijo tudi za davčni in statistični namen, tako da subjekti podatke posredujejo samo enkrat za tri namene hkrati.

Zanimiva storitev je e-pobot. Kakšen je namen te storitve? Kompenzacijski posli so bili v preteklosti v pristojnosti takratnega SDK-ja (Služba družbenega knjigovodstava, op. a.) zelo živi. Poboti so se dogajali po celi Jugoslaviji. Večstranski pobot se v AJPES in v okviru njenih predhodnic SDK in APP (Agencije za plačilni promet, op. a.) izvaja že od devetdesetih let naprej kot prostovoljni pobot. Z nastopom gospodarske krize v Sloveniji in s porastom finančne nediscipline pa je bil z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih uveden še obvezni večstranski pobot, katerega izvajalec je AJPES. Namen uvedbe obveznega pobota je zmanjšati likvidnostni pritisk na podjetja in izboljšati plačilno disciplino. Zaradi večjega učinka se obvezni pobot izvaja skupaj s prostovoljnim pobotom.

Zanimiv informacijski sistem, posebej za tiste, ki sodelujejo s tujino, je Evropski poslovni register ali EBR. Evropski poslovni register je združenje izvajalcev registrske dejavnosti v evropskem prostoru, ki ni nujno tudi del Evropske unije. V tem združenju so namreč tudi Ukrajina, Makedonija, Srbija, Kanalski otoki ... EBR so ustanovili pred 20 leti strokovnjaki iz Velike Britanije in Italije, ker so bili mnenja, da je pomanjkljivost evropskega prostora ravno v tem, da ne veš, kdo in kakšni so lahko tvoji poslovni partnerji.

Kljub temu pa danes nabor podatkov ni enoten in ni pravila, ki bi predpisoval, kaj je potrebno objaviti, temveč je to prepuščeno posamezni državi. Tako se nabor dostopnih informacij in podatkov od države do države precej razlikuje. Razlike so tudi, kdo to izvaja. Pri nas je glavni vir podatkov o poslovnih subjektih Poslovni register Slovenije, ki ga vodi AJPES, nekje drugje sodišče ali gospodarska zbornica … V zadnjem letu je Evropska komisija začela s projektom vzpostavitve enovitega poslovnega registra v Evropski uniji..

Povedati moram, da je Slovenija glede registrske dejavnosti in dostopa do podatkov ena najbolj urejenih držav, recimo Belgija in Avstrija sploh nimata registrov ali pa je dostopnost do njih minimalna. Takšno povpraševanje se v tujini plača, pri nas pa dobiš brezplačno ogromno informacij. V že omenjeni Avstriji se podjetja povsem drugače vključujejo – prek obrtne zbornice, zbornice delodajalcev …

Pri nas je vse transparentno, tam je ciljno usmerjeno, kar pomeni, da se posamezni podjetnik obrne na določeno institucijo glede na to, kaj ga zanima. AJPES poleg poslovnega vodi še sedem drugih javnih registrov. Če pa bi nekdo iz Slovenije želel pridobiti neke podatke iz Avstrije, bi jih težko pridobil. Ne bi mogli kar dostopati do nekega registra in iskati želenih informacij. To pa tudi pomeni, da je spekter podatkov o slovenskih poslovnih subjektih mnogo širši, kot to velja za podatke o tujih poslovnih subjektih, ki so praviloma zelo težko dosegljivi, predvsem pa plačljivi.

Koliko so vredni podatki, do katerih dostopamo brezplačno? Podatki ti ne rešijo življenja, če ne veš, kaj z njimi početi. Tudi lastna podjetniška iniciativa mora biti ustrezna in pravilna, predvsem pa jasna. Šele potem lahko vse te informacije postanejo dragocene in smiselne. Poglejte, dober primer je lahko banka, ki preveri nekoga, ki zaprosi za kredit, kakšno bilanco je ta oseba oddala pri nas in kaj je banka dobila od te osebe.