Slovenija na leto zgolj za obresti plačuje več kot 800 milijonov evrov, kar je vrednost ene državne družbe. Le kako bo zmogla poplačati še glavnico?
Slovenija, ki bo v skladu z rebalansom letošnjega državnega proračuna – poslanci bodo o njem odločali jutri – imela več kot poldrugo milijardo evrov proračunskega primanjkljaja, mora v skladu z obveznostmi samo letos vrniti skoraj 1,87 milijarde evrov dolga. Za obresti mora plačati še 821 milijonov evrov oziroma dobrih 121 milijonov več, kot je bilo predvideno v prvotnem proračunu za letos.
Prihodnje leto zapade za dobre tri milijarde evrov glavnice
Kot menijo ekonomisti, letošnje leto še ni kritično, precej drugače pa bo prihodnje leto. Po podatkih finančnega ministrstva namreč leta 2014 zapade plačilo več kot tri milijarde evrov glavnice in še za dobrih 856 milijonov obresti.
Vse je odvisno od ukrepov, ki bi prepričali mednarodno skupnost
Brez novega zadolževanja nikakor ne bo šlo, je prepričan tudi nekdanji minister in nekdanji prvi mož Banke Slovenije Mitja Gaspari. "Nič novega ni, da bomo morali iti znova po potreben denar na finančne trge," meni Gaspari. Vse je odvisno od zaupanja v Slovenijo v tujini in od naše kredibilnosti. V Bruslju so očitno že zelo živčni, zato je od aktualne vlade Alenke Bratušek odvisno, ali bo mednarodno skupnost in finančne trge uspela prepričati, da smo se odločno in celovito lotili reševanja nastalih problemov, opozarjajo ekonomisti. Največji problem še vedno ostaja sanacija slovenskih bank in prenos slabih terjatev in po kakšni ceni na tako imenovano slabo banko oziroma Družbo za upravljanje terjatev bank.
Grahek: Vsaj poldrugo milijardo za banke
Kot meni finančni analitik Andraž Grahek, še vedno ni povsem jasno, koliko bo stala sanacija domačega bančnega sistema. Zelo realna je ocena, da bo stala okoli milijarde in pol. Slovenija ima po zadnji izdaji državnih obveznic na voljo še nekaj likvidnostnih sredstev, ta pa kopnijo zaradi povečanja proračunskega primanjkljaja, ki bo letos presegel poldrugo milijardo evrov in naj bi dosegel slabih pet odstotkov BDP-ja. "Nova zadolžitev je nujna tudi zaradi zagotavljanja potrebnega denarja za prihodnje proračunsko leto," je prepričan Andraž Grahek.
2
