V drugem četrtletju občutna umiritev gospodarske rasti

Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila medletna rast v drugem trimesečju 0,8-odstotna, v četrtletni primerjavi pa 0,2-odstotna.

Rast BDP še naprej poganja domača potrošnja. Ta se je v drugem trimesečju predvsem na krilih 12,3-odstotne medletne rasti državne potrošnje v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem zvišala za 5,5 odstotka, kar predstavlja najbolj ugodno gibanje v zadnjem letu dni. Tudi rast državne potrošnje je bila najbolj izrazita v zadnjem letu.

Končna potrošnja se je skupaj medletno povečala za 4,2 odstotka, kar je bilo prav tako največ v zadnjem letu. Potrošnja gospodinjstev je bila medletno višja za 1,1 odstotka, kar je nekoliko nižja rast kot v prejšnjih dveh trimesečjih, a bolj izrazita kot v prvem polletju lani.

Investicije v gradbeništvu upadle

Bruto investicije so bile v drugem četrtletju medletno višje za 10,2 odstotka, kar je daleč najbolj izrazito povečanje v zadnjem letu. V sklopu tega je pomembno vlogo odigralo gibanje zalog, saj je to rast zviševalo za 2,4 odstotne točke.

Po drugi strani so se bruto investicije v osnovna sredstva zmanjšale za 1,6 odstotka, kar je prvi medletni upad po daljšem obdobju. Lani so se investicije v osnovna sredstva večino leta zviševale po dvomestni stopnji ali blizu tega, že na začetku tega leta pa se je rast skoraj povsem ustavila. Na upad investicij v drugem letošnjem trimesečju so imele največji vpliv investicije v gradbeništvu, ki so upadle za 4,0 odstotka.

Največji negativni učinek na gospodarsko rast pa je imela menjava s tujino. Ob 4,4-odstotni rasti uvoza (4,9 odstotka pri blagu in 2,1 odstotka pri storitvah) in 0,8-odstotnem padcu izvoza (0,5 odstotka pri blagu in 1,7 odstotka pri storitvah) je bil prispevek menjave s tujino k rasti drugo četrtletje zapored negativen. Tokrat jo je zniževal za 4,1 odstotne točke.

Za celotno leto sicer večina zadnjih domačih in tujih napovedi govori o gospodarski rasti nekje okoli 2,5 odstotka oz. nekoliko pod tem. V prvem polletju je bila 1,4-odstotna, kar pomeni, da bo v drugi polovici leta potrebna precejšnja pospešitev.

Ta bo v pomembni meri odvisna od razvoja v evrskem območju, kjer za zdaj ni zaznati izhoda iz trenutnih šibkih gibanj, pa tudi od gibanja na področju gradbenih investicij, še posebej od bolj izrazitega zagona javnih naložb. Teh je sicer načrtovanih veliko, med drugim tudi v popoplavno obnovo.

Vrednost opravljenih gradbenih del se še naprej manjša

Že četrti mesec zapored se je junija vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji zmanjšala. Od majske je bila manjša za devet odstotkov, od tiste junija lani pa za 19 odstotkov. V prvih šestih mesecih skupaj je bila po izračunih statističnega urada sedem odstotkov nižja kot pred letom.

Vrednost opravljenih gradbenih del na stavbah je bila junija za 11,5 odstotka manjša kot maja, so danes sporočili iz Statističnega urada RS. Prav tako sta se znižali vrednost opravljenih del na gradbenih inženirskih objektih (za 8,6 odstotka) in vrednost specializiranih gradbenih del (za 5,5 odstotka).

Tudi na letni ravni so upadle vrednosti vseh vrst gradbenih del: pri stavbah za 24,1 odstotka, pri gradbenih inženirskih objektih za 18,2 odstotka in pri specializiranih gradbenih delih za 17,9 odstotka.

Od januarja do junija skupaj je bilo v Sloveniji opravljenih za sedem odstotkov manj gradbenih del kot v enakem obdobju lani. Pri tem se je vrednost opravljenih gradbenih del na stavbah zmanjšala za deset odstotkov, na gradbenih inženirskih objektih za 7,6 odstotka, specializiranih gradbenih del pa za 5,1 odstotka.

Letos se je vrednost opravljenih gradbenih del nekoliko povečala le v februarju, v preostalih mesecih pa so statistiki zabeležili nazadovanje tako na mesečni kot na letni ravni. Junijski padec je največji doslej v tem letu.

Novice Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo močno upadlo

Novice Podjetjem za škodo po poplavah še šest milijonov evrov pomoči

Novice Kitajska julija s sedemodstotno rastjo izvoza