Sreda, 14. 8. 2024, 11.00
3 mesece, 1 teden
V drugem četrtletju občutna umiritev gospodarske rasti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,23
Največji negativni učinek na gospodarsko rast je imela menjava s tujino.
Gospodarska rast se je v drugem letošnjem četrtletju občutno umirila. Po 2,1-odstotni rasti v prvem trimesečju se je bruto domači proizvod med aprilom in junijem medletno realno okrepil za 0,7 odstotka. Rast je znižal negativni zunanjetrgovinski saldo. V prvem polletju skupaj je bila gospodarska rast 1,4-odstotna. Banka Slovenije je sicer junija napovedala, da bo letošnja rast BDP-ja znašala 2,5 odstotka.
Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila medletna rast v drugem trimesečju 0,8-odstotna, v četrtletni primerjavi pa 0,2-odstotna.
Rast BDP še naprej poganja domača potrošnja. Ta se je v drugem trimesečju predvsem na krilih 12,3-odstotne medletne rasti državne potrošnje v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem zvišala za 5,5 odstotka, kar predstavlja najbolj ugodno gibanje v zadnjem letu dni. Tudi rast državne potrošnje je bila najbolj izrazita v zadnjem letu.
Končna potrošnja se je skupaj medletno povečala za 4,2 odstotka, kar je bilo prav tako največ v zadnjem letu. Potrošnja gospodinjstev je bila medletno višja za 1,1 odstotka, kar je nekoliko nižja rast kot v prejšnjih dveh trimesečjih, a bolj izrazita kot v prvem polletju lani.
Investicije v gradbeništvu upadle
Bruto investicije so bile v drugem četrtletju medletno višje za 10,2 odstotka, kar je daleč najbolj izrazito povečanje v zadnjem letu. V sklopu tega je pomembno vlogo odigralo gibanje zalog, saj je to rast zviševalo za 2,4 odstotne točke.
Po drugi strani so se bruto investicije v osnovna sredstva zmanjšale za 1,6 odstotka, kar je prvi medletni upad po daljšem obdobju. Lani so se investicije v osnovna sredstva večino leta zviševale po dvomestni stopnji ali blizu tega, že na začetku tega leta pa se je rast skoraj povsem ustavila. Na upad investicij v drugem letošnjem trimesečju so imele največji vpliv investicije v gradbeništvu, ki so upadle za 4,0 odstotka.
Največji negativni učinek na gospodarsko rast pa je imela menjava s tujino. Ob 4,4-odstotni rasti uvoza (4,9 odstotka pri blagu in 2,1 odstotka pri storitvah) in 0,8-odstotnem padcu izvoza (0,5 odstotka pri blagu in 1,7 odstotka pri storitvah) je bil prispevek menjave s tujino k rasti drugo četrtletje zapored negativen. Tokrat jo je zniževal za 4,1 odstotne točke.
Za celotno leto sicer večina zadnjih domačih in tujih napovedi govori o gospodarski rasti nekje okoli 2,5 odstotka oz. nekoliko pod tem. V prvem polletju je bila 1,4-odstotna, kar pomeni, da bo v drugi polovici leta potrebna precejšnja pospešitev.
Ta bo v pomembni meri odvisna od razvoja v evrskem območju, kjer za zdaj ni zaznati izhoda iz trenutnih šibkih gibanj, pa tudi od gibanja na področju gradbenih investicij, še posebej od bolj izrazitega zagona javnih naložb. Teh je sicer načrtovanih veliko, med drugim tudi v popoplavno obnovo.
Vrednost opravljenih gradbenih del se še naprej manjša
Že četrti mesec zapored se je junija vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji zmanjšala. Od majske je bila manjša za devet odstotkov, od tiste junija lani pa za 19 odstotkov. V prvih šestih mesecih skupaj je bila po izračunih statističnega urada sedem odstotkov nižja kot pred letom.
Vrednost opravljenih gradbenih del na stavbah je bila junija za 11,5 odstotka manjša kot maja, so danes sporočili iz Statističnega urada RS. Prav tako sta se znižali vrednost opravljenih del na gradbenih inženirskih objektih (za 8,6 odstotka) in vrednost specializiranih gradbenih del (za 5,5 odstotka).
Tudi na letni ravni so upadle vrednosti vseh vrst gradbenih del: pri stavbah za 24,1 odstotka, pri gradbenih inženirskih objektih za 18,2 odstotka in pri specializiranih gradbenih delih za 17,9 odstotka.
Od januarja do junija skupaj je bilo v Sloveniji opravljenih za sedem odstotkov manj gradbenih del kot v enakem obdobju lani. Pri tem se je vrednost opravljenih gradbenih del na stavbah zmanjšala za deset odstotkov, na gradbenih inženirskih objektih za 7,6 odstotka, specializiranih gradbenih del pa za 5,1 odstotka.
Letos se je vrednost opravljenih gradbenih del nekoliko povečala le v februarju, v preostalih mesecih pa so statistiki zabeležili nazadovanje tako na mesečni kot na letni ravni. Junijski padec je največji doslej v tem letu.
Banka Slovenije: Podatki kažejo na nekoliko bolj umirjeno gospodarsko rast od pričakovane
Medtem so se odzvali tudi v Banki Slovenija, kjer na podlagi razpoložljivih podatkov ugotavljajo, da je gospodarska rast nekoliko bolj umirjena od predhodno pričakovane. Rast sta še naprej podpirali predvsem potrošnja države in gospodinjstev, medtem ko ostajajo šibke gradbene investicije in izvozna aktivnost.
Gospodarska rast v Sloveniji ostaja primerljiva s povprečjem celotnega evrskega območja, ki je na medletni ravni v drugem trimesečju zabeležilo 0,6-odstotno krepitev BDP, so še izpostavili. Junija so sicer napovedali, da bo letošnja rast BDP-ja znašala 2,5 odstotka.
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) so izpostavili, da je medletna rast v Sloveniji ostala ugodnejša kot v evrskem območju in celotni EU, kjer se je BDP medletno povečal za 0,6 oz. 0,7 odstotka, četrtletna rast pa je bila rahlo nižja kot v obeh območjih, kjer je dosegla 0,3 odstotka.
Rast BDP je zniževal predvsem saldo v odnosih s tujino. Ta je bil negativen in je rast znižal za 4,1 odstotne točke, pri čemer je na rast uvoza vplivalo tudi povečevanje zalog, ki je sicer rast zviševalo za 2,4 odstotne točke.
"Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva sta v drugem četrtletju nadalje omejevala nizka rast tujega povpraševanja ter stroškovno in cenovno neugoden konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov. (...) Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih se je po drugi strani povečala tretje četrtletje zapored in ostala večja tudi medletno," je o gibanjih v izvoznem delu gospodarstva v sporočilu za javnost zapisala namestnica direktorice Umarja Alenka Kajzer.
Evropski statistični urad Eurostat je v drugi oceni potrdil, da se je bruto domači proizvod (BDP) v območju evra v drugem četrtletju na četrtletni ravni po sezonsko prilagojenih podatkih okrepil za 0,3 odstotka, na letni ravni pa za 0,6 odstotka. Slovenski BDP se je v četrtletni primerjavi okrepil za 0,2 odstotka, v letni pa za 0,8 odstotka.
Eurostat je za drugo četrtletje potrdil tudi 0,3-odstotno gospodarsko rast na četrtletni ravni v celotni EU, medtem ko je v letni primerjavi ta podatek popravil z 0,7 odstotka na 0,8 odstotka.
Evropski statistiki so izračunali, da se je BDP med aprilom in junijem letos na ravni trimesečja najbolj okrepil na Poljskem (+1,5 odstotka), sledili sta Irska (+1,2 odstotka) in Nizozemska (+1,0 odstotka). Nazadovanje so medtem zabeležili v Latviji (-1,1 odstotka), na Švedskem (-0,8 odstotka) in Madžarskem (-0,2 odstotka).
Tudi v medletni primerjavi so imeli največjo gospodarsko rast na Poljskem (+4,0 odstotka). Sledili so Ciper (+3,7 odstotka), Španija (+2,9 odstotka) in Slovaška (+2,1 odstotka). Na drugi strani se je obseg gospodarske aktivnosti skrčil v Estoniji (-1,7 odstotka), na Irskem (-1,4 odstotka), Finskem (-0,7 odstotka), v Latviji (-0,4 odstotka) in Nemčiji (-0,1 odstotka).
Eurostat je objavil tudi najnovejše podatke o zaposlenosti. Število zaposlenih oseb se je v drugem četrtletju glede na predhodno tako v območju evra kot EU povečalo za 0,2 odstotka. Na letni ravni pa je bila rast v območju evra 0,8-odstotna in v celotni EU 0,7-odstotna.
