Trumpov "dan osvoboditve": Kaj lahko pričakujemo in kaj to lahko pomeni za Slovenijo?

Ob 22. uri po slovenskem času naj bi bilo znano, kako resne so napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o »dnevu osvoboditve.« Trump, ki že tedne grozi z dvigom carin na uvoz – v nekaterih primerih pa je to tudi že storil – bo po poročanju The Washington posta vpeljal univerzalne 20 - odstotne carine na vse izdelke, surovine in storitve, ki jih ZDA uvažajo. Trump je sicer v javnosti v zadnjih dneh pričel govoriti, da bodo carine le »vzajemne« in da bo z njimi le vzpostavil ravnovesje v ameriški zunanji trgovini.

Katere so tri ključne informacije, ki jih svet nestrpno pričakuje?

Trump je v prvih mesecih svojega mandata le še utrdil svoj sloves, da je nepredvidljiv. Tako so člani njegove vlade v zadnjih tednih javnosti dajali različne informacije, kaj bodo ZDA pravzaprav storile danes.

Tudi sam Trump je v času predvolilnega boja govoril o univerzalnih 10-odstotnih carinah. Ko je bilo govora o Kitajski je enkrat napovedoval vpeljavo 20-odsotnih carin, drugič pa celo 60-odstotnih.

Po prevzemu oblasti je Trump pričel govoriti predvsem o vzajemnih carinah. »Zelo je enostavno. Če imajo druge države carine za naše blago, bomo mi carinili njihovo blago z enako stopnjo,« je Trump dejal februarja, ko je uradnikom svoje vlade naročil izdelavo načrta o vpeljavi carin. Isto je ponovil v ponedeljek.

Zaradi nejasnih napovedi Trumpa bo svet danes zvečer spremljal predvsem tri stvari: kako visoke bodo carine, katere države bodo tarče in kakšne bodo posledice carin.

Zakaj Trump sploh razmišlja o vpeljavi carin?

»Carine so moja najljubša beseda,« je v zadnjih mesecih večkrat dejal Trump. Carine so pravzaprav osrednja točka Trumpovega gospodarskega načrta za ZDA. Z njimi želi, tako Trump, Američane usmeriti v večje nakupe domačih  izdelkov in storitev, posledično pomagati ameriškemu gospodarstvu in na koncu seveda pobrati več davkov.

Kot danes poroča The Washington Post, vlada Trumpa meni, da se bo zaradi dviga carin v državni proračun zlilo okoli šest tisoč milijard dolarjev (približno 5.560 milijard evrov) dodatnega denarja. Ta denar pa naj bi Bela hiša želela uporabiti za nižanje davkov.

Trump se tudi nadeja, da bodo tuja podjetja zaradi carin pričela odpirati proizvodnje v ZDA. Logika je enostavna. Če bo cena vzpostavitve tovarne v ZDA manjša od vsote, ki jo bodo morala podjetja plačevati zaradi carin, se bo proizvodnja selila v Ameriko.

Trgovinska vojna?

V ameriški in svetovni javnosti pa se že tedne, odkar je Trump pričel veliko več govoriti in pa predvsem groziti s carinami, pojavljajo ugibanja, da želi ameriški predsednik pravzaprav na novo definiral svetovno trgovino. Carine so zgodovinsko gledano namreč eno izmed najmočnejših orožij trgovinske vojne. S katero naj bi Trump želel na novo narisati geopolitično sliko sveta.

Vendar so morda v ozadju tudi veliko bolj enostavni razlogi. Trump je ob napovedi carin proti Kanadi, Mehiki in Kitajski med razlogi omenjal predvsem droge in pa nelegalne migracije.

Kakšne so lahko posledice?

Carine so orožje trgovinskih vojn med državami že stoletja in njihov učinki na gospodarstva in mednarodno trgovino so že dobro poznani. Tudi zato večina ekonomistov nasprotuje večini Trumpovih idej. Demokrati tako trdijo, da bo povprečno ameriško gospodinjstvo zaradi višjih cen izdelkov in storitev letno izgubilo 5.200 ameriških dolarjev (4.819 evrov) vsako leto. Ekonomska teorija pa v carinah vidi naslednje posledice:

Pozitivne posledice:

• Zaščita domačega gospodarstva od nelojalne konkurence iz tujine
• Povečevanje povpraševanja po domačih izdelkih in storitvah
• Rast domače zaposlenosti
• Uravnoteženje mednarodne izmenjave

Negativne posledice:

• Rast stroškov za gospodinjstva in podjetja
• Rast inflacije
• Povzroča pomanjkanje na trgu in zmanjšuje izbiro
• Zavira mednarodno trgovino
• Upočasnjuje gospodarsko rast
• Škoduje diplomatskim odnosom in kulturni izmenjavi

Ekonomisti - ki ne podpirajo Trumpa - že napovedujejo, da se bodo ZDA v primeru uvedbe univerzalnih carin znašle v recesiji. Predvsem, ker bodo uvozniki del bremena carin prenesli na potrošnike v obliki višjih cen, kar bi lahko zmanjšalo konkurenčnost podjetij. Če bodo podjetja poslovala slabše, bodo verjetno zamrznila ali zmanjšala naložbe, kar pa bo ogrožalo gospodarsko rast.

"Ko poslovne naložbe upadejo, lahko to sproži recesijo," je za ABC News dejala Anne Villamil, profesorica ekonomije na Univerzi v Iowi. 

In ekonomisti niso edini, ki jih skrbi recesija. Tako je ameriška banka Goldman Sachs jev analizah za svoje stranke povečala verjetnost recesije v naslednjem letu z 20 odstotkov na 35 odstotkov. Razlog so po mnenju bankirjev prav carine.

Kako lahko carine vplivajo na Slovenijo?

Slovenija je v letu 2024 v ZDA izvozila za 922 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 1.185 milijonov evrov. Skupno je blagovna menjava je lani tako dosegla 2.107 milijonov evrov. ZDA so se posledično lani uvrstile na 12. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Kot je razvidno iz spodnje tabele, je Slovenija v ZDA izvozila največ strojev (21 odstotkov izvoza oziroma za slabih 200 milijonov evrov). Pomemben del pa predstavljata tudi železo in jeklo (devet odstotkov oziroma 81 milijonov evrov) ter vozila in njihovi deli (šest odstotkov oziroma 57 milijonov evrov). Predvsem slednji dve področji bi lahko glede na dosedanje napovedi Trumpa bili tarča carin. V kolikor bodo ZDA Slovenijo res vključile med države, proti katerim bodo sprejeti ukrepi.

Kaj se bo danes zvečer res zgodilo, je zaradi že pregovorne nedoslednosti Trumpa, je težko reči. Oziroma, kot so zapisali pri The Washington postu: Trump si lahko vedno premisli. To je dokazal že velikokrat.

Novice Demokratinja Susan Crawford v ZDA dobila odmevne volitve za vrhovno sodišče v Wisconsinu

Trendi Donald Trump o novem razmerju nekdanje snahe: Pustim jima, da sta srečna #video

Novice Trump začel trgovinsko vojno s svetom: kako globoko bodo danes padle borze?