Talum dokončno ugaša elektrolizne peči za proizvodnjo aluminija

Kot so pojasnili v podjetju, aktualna proizvodnja ni zagotavljala vzdržnosti poslovanja omenjene dejavnosti, zato je zaustavitev edina logična poslovna odločitev. "Za proizvodnjo primarnega aluminija žal niti v Sloveniji niti v Evropi ta trenutek ni primernih ekonomskih pogojev," so jasni.

Ob tem so poudarili, da bodo v zaustavitev šli načrtovano in tehnološke naprave ustrezno konzervirali, kar bo omogočalo, da bodo peči vsaj do polovice zmogljivosti v primeru boljših časov še lahko kdaj zagnali.

Fokus v nove aktivnosti 

A Talum se zaradi ustavitve proizvodnje primarnega aluminija ne bo ustavil. V podjetju zagotavljajo, da bodo sledili začrtani poti preobrazbe. Fokus nadaljnjih aktivnosti bodo programi, kjer družba dosega visoko dodano vrednost in ima znanje ter kupce. Gre na primer za programe livarstva, rondelic in toplotnih prenosnikov. Najbolj intenzivirajo predvsem aktivnosti na področju rondelic.

Letos načrtujejo za investicijsko dejavnost porabiti več kot 34 milijonov evrov, od tega jih bodo skoraj 70 odstotkov namenili za razvojne projekte.

Novice Kidričevski Talum zaradi energetske krize le še na dobri desetini zmogljivosti

Projekt Talum Industrija 4.0 - Zelena in pametna transformacija na primer obravnava napreden način recikliranja odpadnega aluminija ter nadgradnjo proizvodnih linij, ki bodo omogočale izdelavo novih izdelkov iz recikliranega aluminija. S projektom željo delež odpadnega aluminija v svojih izdelkih z 39 odstotkov danes povečati na 55 odstotkov do 2030.

S projektom Aluminij 4.0 bodo izvedli digitalno preobrazbo s ciljem, da Talum postane pametno podjetje, katerega poslovanje temelji na podatkih. Tovarna bo tako v prihodnje v pretežni meri tudi avtomatizirana in digitalizirana, tako da bo lahko Talum, kot pojasnjujejo v družbi, sposoben hitro in učinkovito odgovarjati na zahteve in spremembe na trgu ter se povezovati v nove digitalne verige vrednosti.

Zmanjšali bodo število zaposlenih 

So pa priznali, da zaradi kriznega zniževanja zmogljivosti proizvodnje primarnega aluminija v zadnjih dveh letih in hitrejše zaustavitve od načrtov skupnega obsega prodaje ne bodo mogli zadržati na isti ravni, kot so jo dosegali do zdaj. Že letos to pomeni tudi poseg v fiksne stroške in prilagoditev števila zaposlenih novim okoliščinam in obsegu poslovanja. Tako so napovedali pripravo programa presežnih delavcev, natančnejšega obsega zmanjšanja števila zaposlenih pa niso podali.

Izzivi ogromni, konkurenčni pogoji za proizvodnjo pa nezadostni

Talum bo prihodnje leto sicer obeležil 70 let obratovanja, načrte za takratno tovarno glinice pa so sredi vojne vihre prvi postavili nemški vlagatelji. Nemški Vereinigte Aluminium Werke je že leta 1942 začel v Strnišču graditi tovarno, a so tik pred koncem vojne, ko je bilo zaključenih že okoli 70 odstotkov gradbenih del, večino že dobavljene opreme in vso dokumentacijo odpeljali v Nemčijo.

Povojna oblast se je odločila gradnjo dokončati in februarja 1954 je tovarna začela poskusno delovati kot Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič. Leta 1989 so zagnali novo livarno s klasičnim livarskim programom, z novo tehnologijo pa se je Talum, kakor so ga v skladu z novimi in ekološko naravnanimi programi leta 1992 preimenovali, uvrstil med najsodobnejše svetovne proizvajalce aluminija.

Še ena od prelomnic podjetja je pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja leta 2007, za katerega so morali med drugim po 44 letih ustaviti proizvodnjo aluminija v elektrolizi B, pod vodstvom sedanjega predsednika uprave Marka Drobniča pa je podjetje z okoli 1.500 zaposlenimi vse bolj postajalo več kot zgolj proizvajalec aluminija.

Predraga slovenska električna energija, ki jih je v primerjavi z drugimi tovrstnimi podjetji delala nekonkurenčne že pretekla leta, je vrhunec dosegla v zadnjem letu z globalno energetsko draginjo, ki je prizadela celotno evropsko proizvodnjo aluminija, zato se proizvodnja tudi drugod po Evropi zmanjšuje.

Novice 11. Dan inovativnosti v Talumu – Novo desetletje strateškega pristopa k inovativnosti

Drobnič je nedavno spomnil, da dosedanji apeli s strani proizvajalcev aluminija in materialov nasploh, da je treba ukrepati, sicer bodo kmalu ogrožene oskrbovalne verige, doslej niso zalegli, zato je pred evropski gospodarstvom po njegovem prepričanju velik izziv, saj Evropa potrebuje proizvodnjo materialov, saj gradi na industrijskem razvoju, hkrati pa ne omogoča konkurenčnih pogojev za proizvodnjo.

V Talumu so kritični tudi do poznega sprejema nacionalne uredbe o nadomestilu za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, potem ko je slovensko shemo za ta nadomestila, vredno 99,15 milijona evrov, pred tem odobrila Evropska komisija.

Spomnili so, da so slovenska energetsko intenzivna podjetja uredbo, ki je namenjena naslovitvi tveganj selitve proizvodnje v države z nižjimi stroški zaradi višjih posrednih stroškov emisij v Evropi, pričakovala deset let, saj je to možnost Evropska komisija članicam EU omogočila že leta 2012 za obdobje od 2013 do 2020 in nato podaljšala za obdobje od 2021 do 2030. Njene finančne učinke bodo uporabili za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter ukrepe izboljševanja energetske učinkovitosti.

Novice Za 6,2 milijona evrov vreden projekt 2,2 milijona evrov evropskih sredstev

Novice Poglejte praktični prikaz poklicev v Talumu

Novice V Talumu razpisali kadrovske štipendije za novo šolsko leto

Novice Poklici prihodnosti, povezani tudi z aluminijem