Svet Banke Slovenije podpira uveljavitev pokojninske reforme

Svet zato podpira izvedbo pokojninske reforme, pri tem pa pojasnjuje, da je Slovenija med bolj izpostavljenimi državami zaradi staranja prebivalstva.

"Zavrnitev bi lahko prinesla naraščanje javnega dolga" Svet Banke Slovenije namreč v primeru zavrnitve pokojninske reforme opozarja na nevarnost poglabljanja neravnotežja na področju javnih financ.

Morebitni "ne" potrebnim prilagoditvam pokojninskega sistema bi po navedbah osrednjega organa nadzornika bančnega sistema na srednji in dolgi rok povzročil razhajanje med obveznostmi za pokojnine in zmožnostjo zagotovitve ustreznih javnofinančnih sredstev, kar bi povzročilo nadaljnje naraščanje javnega dolga, ki se je od izbruha finančne in gospodarske krize že skoraj podvojil, so danes sporočili iz Banke Slovenije.

Ob zavrnitvi pokojninske reforme bi se po opozorilih Banke Slovenije močno znižala zmožnost države na področju izvajanja potrebnih strukturnih reform in nujne konsolidacije javnih financ. Kot pravijo, bi se verjetno zato poslabšala tudi bonitetna ocena države in s tem zvišale obrestne mere za zadolževanje v tujini.

Tako bi se poslabšal dostop do virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih za državo, banke, podjetja in posameznike, kar bi znižalo konkurenčnost in gospodarsko rast, v Banki Slovenije ponavljajo opozorila, ki jih izrekajo predstavniki vlade in strokovne javnosti.

Članica Sveta Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ob predstavitvi poročila o finančni stabilnosti kot dva ključna elementa pri določanju ocene kreditnega tveganja države konsolidacijo javnih financ in strukturne reforme, ki javne finance stabilizirajo na dolgi rok. Strukturna reforma je med slednjimi eden najpomembnejših elementov.

Pri tem je pojasnila, da je Slovenija zaradi velike odvisnosti od tujih virov neizpodbitno odvisna od tega, kako tuji vlagatelji vidijo njeno upravljanje vseh segmentov javnih financ in gospodarstva. V tej luči misli, da je odgovornost vseh prebivalcev Slovenije, da se vedejo na način, ki odraža stopnjo zavedanja pomena pokojninske reforme za državo. V Svetu Banke Slovenije opozarjajo, da je Slovenija med bolj izpostavljenimi državami zaradi staranja prebivalstva in ima visoko pričakovano rast izdatkov za zdravstvo in pokojnine. Brez prilagoditev v pokojninskem sistemu je po njihovih ocenah zato mogoče pričakovati, da bodo v prihodnje potrebni strožji ukrepi, saj drugače ne bo mogoče zagotoviti sredstev za pokojnine v sedanjem obsegu.

Dodatno poslabšanje konkurenčnosti? Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je tako povedal, da vsi trije osnovnih parametrih vzdržnosti pokojninskega sistema - razmerje med zaposlenimi in upokojenci, demografska gibanja in sedanji prenosi sredstev iz proračuna v pokojninsko blagajno - neizpodbitno kažejo na potrebe po pokojninski reformi. Če se neizpodbitnih dejstev ne bo upoštevalo in bodo prevladala čustva in nerealne zahteve, bodo po Kranjčevih besedah sledile posledice, zaradi katerih bo imela Slovenija dolgoročno manjšo sposobnost rasti in s tem zagotavljanja primernih plač in pokojnin. Banka Slovenije zato volivce poziva, naj na referendumu temeljito premislijo svojo odločitev in nimajo pred seboj zgolj kratkoročnega vidika, temveč tudi dolgoročno perspektivo razvoja Slovenije.

Če bo do padca pokojninske reforme prišlo, pa bi morali biti strožji javnofinančni ukrepi po mnenju banke usmerjeni v zajezitev proračunskih izdatkov. Povečevanje davčnih obremenitev in prispevkov bi namreč po prepričanju sveta še dodatno poslabšalo konkurenčnost in možnosti za okrevanje gospodarstva, ki hrani javne finance in so ga krizne razmere močno oslabile.