Sreda, 13. 9. 2017, 4.30
7 let, 2 meseca
Srbski tajkun želi zabiti klin med lastnike Gorenjske banke
Niti AIK banka Miodraga Kostića niti ameriški finančni sklad Apollo po naših informacijah do roka nista izboljšala ponudbe za nakup večinskega paketa delnic Gorenjske banke. Kakšno igro pri tem igra najbogatejši srbski tajkun?
Poročali smo že, da so lastniki Gorenjske banke na čelu s Savo v začetku avgusta prejeli dve zavezujoči ponudbi. Za nakup banke, ki obvladuje dobre štiri odstotke slovenskega trga, sta ponudbo oddala:
- srbska AIK banka, ki že ima 20-odstotni delež Gorenjske banke, in
- ameriški finančni sklad Apollo Global Management, ki je lastnik druge največje domače banke NKBM, Poštne banke Slovenije in nekdanje slovenske veje Raiffeisen banke.
Oba interesenta tudi po tem, ko ju je konzorcij prodajalcev pozval k izboljšanju ponudb, tega po naših informacijah nista storila – ne pri ceni ne pri preostalih pogojih prodaje, kot je na primer znižanje jamstev lastnikov za morebitne tožbe. Izrazila pa sta pripravljenost za nadaljnje pogovore.
Zdaj so na potezi lastniki Gorenjske banke, ki se morajo odločiti, ali bodo prodajni postopek zaradi neustreznih ponudb ustavili ali se bodo spustili v nadaljnja pogajanja.
Koliko v resnici ponuja Kostić?
Višjo ceno so po pričakovanju ponudili Srbi. Medtem ko je Apollo za delnico Gorenjske banke po naših informacijah pripravljen odšteti okoli 235 evrov, je AIK banka ponudila 285 evrov za delnico.
A od te cene je treba odšteti še dividendo v vrednosti 13 evrov na delnico, ki jo je po sklepu avgustovske skupščine že izplačala Gorenjska banka, AIK Banka pa jo je prištela v ponujeno ceno.
Resnična cena, ki jo ponuja Kostić, torej znaša 272 evrov na delnico. To bi pomenilo, da vrednost vse banke ocenjuje na 105 milijonov evrov.
Vsi manevri Srbov v Gorenjski banki
Prav izplačilo dividende zbuja nemalo vprašanj in ugibanj.
Prvič, višino dividend je izglasovala kar AIK Banka sama. Sava, ki je z 38 odstotki delnic največja lastnica Gorenjske banke (desetodstotni delež je prenesla na fiduciarni račun Abanke kot zavarovanje za obveznosti iz obveznic), zaradi odločbe Banke Slovenije že nekaj časa nima glasovalnih pravic in tudi pravice do dividend. Na skupščini so tako imeli Srbi več kot 50 odstotkov glasovalnih pravic.
Jelena Galić, predstavnica Miodraga Kostića, sedi v nadzornem svetu Gorenjske banke. In drugič, tudi Kostićevo ponudbo postavlja v povsem drugo luč.
Če bi se namreč prodajni konzorcij odločil sprejeti ponudbo AIK banke, bi to pomenilo, da bi Sava za delnico dobila samo 272 evrov, preostali delničarji, ki so dobili izplačanih 13 evrov dividende za delnico, pa 285 evrov.
Kaj pa prisilna poravnava Save?
Za lastnike in upnike Save to ne more biti sprejemljivo. Ne samo zato, ker bi bila Sava v slabšem položaju kot drugi delničarji, ampak predvsem zato, ker je bila v načrtu finančnega prestrukturiranja likvidacijska vrednost delnice Gorenjske banke ocenjena na 298 evrov (tržna je bila ocenjena na 364 evrov za delnico).
Cena, ki bi bila nižja od likvidacijske vrednosti, ruši prisilno poravnavo Save, ki je bila potrjena na sodišču. Sava bi morala za prodajo pod temi pogoji dobiti tudi soglasje upnikov. Med njimi sta tudi Slovenski državni holding (SDH) in ameriški finančni sklad York, ki imata v zastavi tudi delnice Gorenjske banke. Oba sta tudi največja lastnika Save.
Medtem ko je težko verjeti, da bi lahko privolila v ceno, ki ne dosega niti likvidacijske vrednosti delnice Gorenjske banke, naj bi bili v Yorku pripravljeni prižgati zeleno luč prodaji takoj, ko bi interesent za delnico ponudil 298 evrov.
Za dividende večina bilančnega dobička
Čisti dobiček lanskega poslovnega leta je v Gorenjski banki znašal 6,3 milijona evrov. Potem ko je uprava oblikovala zakonske in statutarne rezerve, je ostalo 5,3 milijona evrov. Poleg tega je imela Gorenjska banka 1,4 milijona evrov zadržanega dobička, tako da je na dan skupščine bilančni dobiček znašal malo manj kot 6,8 milijona evrov. Uprava je predlagala izplačilo 13,28 evra za delnico, tako da so za dividende skupaj razdelili 4,7 milijonov evrov. Preostala dva milijona evrov sta ostala nerazporejena.
Zanka z dividendami
Če bi AIK Banka v prodajno pogodbo vključila dodatnih 13 evrov po delnici samo za Savo, bi morala za toliko zvišati ponudbo za prevzem. Po zakonu o prevzemih morajo delničarji dobiti najvišjo ceno, po kateri prevzemnik kupuje delnice.
Če bi se torej hotel Kostić približati pričakovanjem lastnikov in bi v nadaljnjih pogajanjih za delnico Savi ponudil 298 evrov, bi ostali lastniki v resnici dobili 311 evrov za delnico.
Banka Slovenije je z lansko odločbo o odvzemu glasovalnih pravic Savi odvzela tudi pravico do izplačila dividend. Zanke z dividendami, ki so jo nekateri opazovalci sprva označili za napoved umika iz igre za nakup banke, se je Kostić brez dvoma vnaprej zavedal. Ne nazadnje njegova predstavnica Jelena Galić sedi v nadzornem svetu Gorenjske banke, na skupščini pa je prav AIK banka omogočila izplačilo dividend.
Dva Kostićeva scenarija v Gorenjski banki
Kaj je v ozadju te odločitve, lahko za zdaj samo ugibamo. Možnosti sta dve:
- ali ugiba, da mu bo v pogajanjih uspelo prepričati Savo in njene upnike, da je nižja cena zanje sprejemljiva,
- ali pa računa na to, da bo razbil konzorcij prodajalcev in deleže odkupil samo od tistih lastnikov, ki so bili deležni tudi dividend. Med njimi so Abanka, DUTB, Zavarovalnica Triglav, Iskratel, Telekom Slovenije ...
Zadnji scenarij se zdi bolj verjeten. Savi bi se v tem primeru bistveno poslabšal pogajalski položaj. Ne bi ji ostalo drugega, kot da privoli v nižjo ceno ali kot manjšinski lastnik sobiva z AIK banko, ki bi v resnici upravljala Gorenjsko banko.
Že zdaj je Sava v Gorenjski banki v podrejenem položaju, saj ji je Banka Slovenije z lansko odločbo o odvzemu glasovalnih pravic odvzela tudi pravico do izplačila dividend. Slaba dva milijona evrov, ki bi jih morala dobiti Sava, je tako končalo na posebnem fiduciarnem računu, na njem bo ta denar počakal na novega lastnika delnic Gorenjske banke.
3