Torek, 7. 12. 2021, 12.04
9 mesecev, 1 teden
Sprejmite izziv: odgovori, ki bi jih moral poznati vsak med nami
Ste tudi vi "ekofaca"? Preverite svoje "ekoznanje".
Vabimo vas, da se preizkusite v zanimivem in poučnem kvizu, ki so ga v Ekošoli zasnovali kot priprave na glavni Ekokviz za osnovne šole. Zagotovo se boste kaj novega naučili!
Z reševanjem teh vprašanj lahko tudi vi preverite svoje znanje o varovanju okolja. Vprašanja se nanašajo na biotsko pestrost (za vse tekmovalce – 6., 7. in 8. razred), gozd in gozdarstvo v Sloveniji (6. razred), ekosisteme (7. razred) in električno energijo (8. razred).
Nagradna igra je zaključena. Srečni izžrebanci so:
Natalija Mravljak, Tadej Marinčič, Andreja Avbelj.
Čestitamo!
Največji izziv, ki je pred nami
Podnebne spremembe so najpomembnejši izziv, s katerim se sooča človeštvo, tako zdaj kot v prihodnje.
Podnebne spremembe nas vsak dan opozarjajo nase z dvigom temperatur, globalnim segrevanjem, sušo, nevihtami, poplavami in drugimi ekstremnimi naravnimi katastrofami. S svojim ravnanjem ljudje vplivamo na podnebne spremembe, te pa vplivajo na vsa živa bitja.
Znanje o okolju že v najnežnejših letih
Mladi so nam lahko za zgled, saj po vsem svetu zelo resno jemljejo svoje poslanstvo – predstavljajo generacijo, ki se bo morala s podnebnimi spremembami resno spopasti, zato si želijo, da bi se vsi zavedali zahtevnosti podnebne krize.
Otroke, ki se jih vsa dogajanja v naravi zelo dotaknejo, že v predšolskem obdobju navajamo na razmišljanje o pomenu čistega okolja in ohranjanju narave. Raziskave pa so pokazale tudi drug vidik – otroci lahko s svojim pogledom na okoljske tematike močno vplivajo na svoje starše.
Z Ekošolo bomo lažje naredili korak naprej
Ekošola z Ekokvizom poskuša na zanimiv način otroke in mladostnike naučiti, kako biti prijazni do okolja in kako sprejemati takšne življenjske odločitve, ki bodo spoštljive do narave in drugih ljudi.
Starši in šole si prizadevajo, da bi pri otrocih spodbudili radovednost za okolje, Ekošola pa jim podaja znanje in veliko priložnosti, da se otroci lahko vključijo tudi v načrtovanje rešitev in sprememb za lepše okolje. Vsi imamo namreč moč, da spremenimo svet na boljše.
Program Ekošola je vodilni program Mednarodne fundacije za okoljsko vzgojo FEE International in pomeni najširšo in najbolj razvejeno globalno mrežo otrok in mladih ter pedagogov za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj na svetu.
Deluje v 68 državah na vseh celinah v 59 tisoč ustanovah ter vključuje več kot 19 milijonov otrok in več kot 1,4 milijona vzgojiteljev in učiteljev.
Program Ekošola je tudi v Sloveniji najbolj razširjena mreža za okoljsko vzgojo in udejanjanje načel trajnostnega razvoja. Mladi s podporo mentorjev obravnavajo okoljske vsebine kot del učnega programa in interesnih dejavnosti. Z Ekokvizom za osnovne šole želijo učencem, njihovim učiteljem in staršem predstaviti drugačen pogled na spreminjanje okolja, predstaviti možne vzroke in spodbuditi učence k zanimanju za okolje in sodelovanju pri reševanju okoljskih problemov.
Glavni podpornik Ekokviza za osnovnošolce je Telekom Slovenije.
Tudi Vesela šola je postala "eko"
Vesela šola je izobraževalni projekt, ki poteka že 51. leto zapored, namenjen otrokom od devetega do 15. leta starosti. Gre za tekmovanje v splošnem znanju na državni ravni, pridobljene točke pa štejejo za pridobitev Zoisove štipendije.
Teme Vesele šole so vsak mesec predstavljene v reviji PIL, decembrska tematika, ki jo je Vesela šola pripravila v sodelovanju z Ekošolo in Telekomom Slovenije, pa je tudi ekološko naravnana. Bralci PIL-a se bodo lahko seznanili z vsemi vidiki e-odpadkov (e-odpadki se nanašajo na odpadno opremo, ki je za delovanje odvisna od električnih tokov ali elektromagnetnih polj).
Spremembe, ki jih sprva nismo opazili, zdaj nase opozarjajo vsak dan
Raziskave kažejo, da kombinacija podnebnih sprememb, ekstremnih vremenskih pojavov in številne negativne človeške dejavnosti povzroča propad svetovne biotske pestrosti in ekosistemov.
Če se bo ozračje Zemlje segrelo za 1,5 stopinje Celzija (kar lahko glede na trenutne razmere pričakujemo med leti 2030 in 2050), se bo število žuželk, rastlinskih vrst in vseh vretenčarjev zmanjšalo skoraj za polovico. Tako se je na Karibskih otokih število divjih živali že zmanjšalo za polovico, pričenja se val izumrtja tropskih ptic, prihaja do nenadzorovanih obsežnih požarov v tropskih gozdovih.
Osemdeset odstotkov zemeljskih kopenskih živali in rastlin živi v gozdovih, krčenje gozdov pa ogroža različne vrste. Gozdovi sicer še vedno pokrivajo približno 30 odstotkov svetovne kopenske površine, vendar izginjajo z zaskrbljujočo hitrostjo, kar zelo prispeva k podnebnim spremembam.
Drevesa namreč med procesom fotosinteze vežejo ogljikov dioksid, ki se zato ob požiganju v velikih količinah prehitro sprošča. Drevesa pa so nepogrešljiva, saj absorbirajo ogljikov dioksid in toplogredne pline, ki jih v ozračje sproščajo različne človeške dejavnosti.
Nekaj dobrega za naše okolje – tudi mobitel ima pomembno vlogo
K ohranjanju dreves lahko veliko pripomoremo tudi posamezniki. Naši mobiteli so postali potrošni material. Po nekaj letih je že čas za novega, medtem ko se od starega kar ne moremo posloviti. Za vsak primer ga imamo varno spravljenega v predalu, če se nam novi pokvari. Če niste ravno zbiratelj starih mobitelov, je to tudi lepa priložnost, da naredite nekaj dobrega za naš planet.
Odslužen mobitel namreč lahko vrnete na Telekom Slovenije, ki se zaveda, kako nujno je, da vsi nekaj naredimo za varovanje okolja in s tem čebel.
Namesto da mobitel konča v odpadkih, ga prinesite na katerokoli prodajno mesto Telekoma Slovenije. Telekom Slovenije bo poskrbel za njihovo reciklažo. Prihodnje leto pa bodo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in podjetjem Treecelet posadili tisoč medovitih dreves v Sloveniji.
#UstvarjajZelenoPrihodnost
Vsak ukrep šteje
Povprečna globalna temperatura na zemeljskem površju se je v zadnjih 130 letih zvišala za okoli 0,85 ± 0,2 stopinje Celzija, in sicer se segreva zaradi emisij toplogrednih plinov, ki se močno povečujejo od sredine 20. stoletja dalje.
Kot posamezniki lahko upočasnimo globalno segrevanje z izvajanjem manjših, bolj trajnostnih ukrepov znotraj naše skupnosti.
Svoj ogljični odtis lahko zmanjšamo z naslednjimi ukrepi:
- menjava klasičnih sijalk za varčne Led sijalke,
- sušenje perila na zraku,
- recikliranje stvari in ponovna uporaba starih stvari,
- ločevanje odpadkov,
- pranje perila v hladnejši vodi pri 40 stopinjah Celzija,
- uporaba hibridnega vozila,
- uživanje pretežno rastlinske hrane,
- toplotna izolacija doma,
- uporaba obnovljivih virov energije.