Ponedeljek, 17. 2. 2020, 12.16
9 mesecev, 2 tedna
Spoznajte obrt, ki je Žiri postavila na evropsko sceno
Zgodovina čevljarstva v Žireh sega že v daljno štirinajsto stoletje, ko se prvič omenja kajžar Peter Schuster (šuštar – čevljar). Danes se čevljarska zgodba nadaljuje tako z legendarnim podjetjem Alpina kot z butično ponudbo čevljarske delavnice AK Alojz Karner.
Žiri so mesto, ki živi s čevljarsko obrtjo, ki se je začela v 19. stoletju. Iz manjših čevljarskih delavnic so se zelo hitro razvile zadruge, iz katerih je po drugi svetovni vojni leta 1947 nastala Tovarna športnih čevljev Žiri, pozneje Alpina.
Ali ste vedeli?
Prvi čevelj, izdelan v žirovski tovarni leta 1947, je legendarni žirovski gojzar. Od takrat se je žirovsko čevljarstvo uvrstilo na svetovni zemljevid kot proizvajalec vrhunskih tekmovalnih čevljev za smučarski tek, alpsko smučanje, pohodništvo in alpinizem.
Skupina Alpina že od samega začetka zagotavlja dobre pogoje za gospodarski razvoj ožje in širše lokalne skupnosti ter vpliva na bolšje socialno-ekonomske razmere in kakovost življenja ljudi.
Z nakupom blagovne znamke Peko leta 2018 skupina Alpina nosi pomembno vlogo združevanja slovenske tradicije čevljarske zapuščine in sodobnih načinov oblikovanja ter izdelovanja obutve pod eno streho.
Nova čevljarska zgodba, ki dopolnjuje tradicionalno
V Žireh pa je nastala še ena posebna čevljarska zgodba. Čevljarska delavnica AK Alojz Karner, ki jo od leta 2014 vodi arhitekt in oblikovalec Aleš Kacin, je ena redkih butičnih čevljarskih delavnic pri nas, kjer je vsak par izdelan ročno in po meri naročnika. Tradicionalen način izdelave čevljev v kombinaciji s sodobnim oblikovanjem ohranja in nadgrajuje bogato zapuščino mojstra čevljarja Alojza Karnerja, starega očeta Aleša Kacina.
Butična izdelava čevljev je resnično nekaj posebnega.
Mojstrstvo in natančnost - to sta glavni vrlini za uspeh.
Prepletanje tradicionalnega in industrijskega načina čevljarstva v Žireh več kot očitno še vedno živi in je eden pomembnejših elementov identitete kraja. S projektom Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost se obe zgodbi povezujeta in s skupnim sodelovanjem gradita kot turistična in gospodarska priložnost za razvoj Žirov.
Čevljarska obrt tudi kot pomembna turistična zanimivost
Žiri pa bo v prihodnjih mesecih obogatila posebna razstava, ki jo bodo organizirali v prostorih tovarne Alpina. Obiskovalci bodo tako lahko na enem mestu spoznali bogato zgodovino čevljarstva, ki še danes to majhno mesto "na koncu sveta", kot pravi žirovska himna, postavlja na svetovni zemljevid.
Poglejte v zakulisje izdelave čevljev:
Muzej Žiri, čevljarska zbirka, Foto: Klemen Razinger
Muzej Žiri, čevljarska zbirka, Foto: Gregor Klemenčič
Muzej Žiri, čevljarska zbirka, Foto: Polona Mlakar Baldasin
Obiskovalci si bodo lahko v čevljarski delavnici AK Alojz Karner od blizu ogledali prikaz in ročno izdelavo čevljev po meri.
Dodatna popestritev bo čevljarska malica, v pripravi pa je tudi celostni načrt promocije Žirov kot čevljarskega mesta. Kljub močni tradiciji se dejavnosti prepletajo s sodobnimi pristopi razvoja in nagovarjajo sedanji način življenja.
Projekt sta lani podprli Evropska unija s sredstvi iz sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Poteka v okviru programa LAS sodelovanje in ga je razpisala Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Poleg LAS loškega pogorja, Občine Žiri, čevljarske delavnice AK Alojz Karner in Razvojne agencije Sora so vključeni tudi LAS med Snežnikom in Nanosom, ki ga v Postojni razvija brivsko-frizerski salon Ozbič, v LAS Vipavska dolina se ukvarjajo mlinarstvom in pekarstvom, LAS s CILJem pa s partnerji gradi na razvoju obrti povezanih z rudarstvom in klekljarstvom.
S projektom Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost projektni partnerji raziskujejo, ohranjajo in prenašajo kulturno dediščino. Z razvojem vsebin jo umeščajo v sodoben način življenja, njen potencial pa razvijajo v povezavi s podjetništvom, razvojem industrijskega turizma ter krepitvijo identitete lokalnih skupnosti, ki s to kulturno dediščino živijo.
Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014 – 2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za programsko obdobje 2014 – 2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino je odgovoren LAS loškega pogorja.
