Bruto domači proizvod (BDP) je bil v drugem četrtletju 2015 za 2,6 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju. H gospodarski rasti so največ prispevale predelovalne dejavnosti in trgovina.
BDP z izločenimi vplivi sezone in koledarja je bil v drugem četrtletju 2015 za 0,7 odstotka višji kot v prvem četrtletju 2015 in za 2,5 odstotka višji kot v prvem četrtletju 2014. V prvi polovici 2015 se je BDP povečal za 2,7 odstotka.
Predelovalne dejavnosti in trgovina skupaj so v drugem četrtletju prispevale h gospodarski rasti 1,6 odstotne točke. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih se je okrepila za 5,7 odstotka predvsem zaradi avtomobilske, farmacevtske ter kovinskopredelovalne industrije, v trgovini pa za štiri odstotke. Podobno kot v prejšnjih četrtletjih se je najbolj povečala trgovina z motornimi vozili, so sporočili s statističnega urada (Surs). Dodana vrednost se je zelo okrepila tudi v gostinstvu, in sicer za 6,2 odstotka.
Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je zvišala za 2,4 odstotka, še za nekoliko manj kot v prejšnjem četrtletju. Na Sursu opažajo, da se rast skupne dodane vrednosti slovenskega gospodarstva v zadnjih treh četrtletjih umirja. To pripisujejo predvsem padcem dodane vrednosti v gradbeništvu in z njim povezanih dejavnostih. Dodana vrednost v gradbeništvu se je znižala za 6,4 odstotka. Neto davki na proizvode so se povečali drugo četrtletje zapored, tokrat za 4,1 odstotka.
Največje povečanje zaposlenosti od začetka krize
Zaposlenost se je v drugem četrtletju povečala za 1,6 odstotka, kar je največje povečanje od začetka krize. Z vidika institucionalnih sektorjev je v sektorju država ostala enaka kot pred letom dni, medtem ko se je v vseh preostalih sektorjih skupaj povečala za 1,9 odstotka. Z vidika dejavnosti se je v predelovalnih dejavnostih povečala za odstotek, v gostinstvu za 4,1 odstotka, najbolj - za 7,8 odstotka - se je, predvsem zaradi rasti zaposlenosti v zaposlovalnih dejavnosti, povečala v drugih raznovrstnih dejavnostih.
Krepitev zasebnega trošenja
Na gospodarsko rast je ugodno vplivalo zasebno trošenje (gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva), ki se je povečalo za 1,8 odstotka. Gospodinjstva na domačem trgu so povečala trošenje trajnih (za 8,5 odstotka) in tudi drugih dobrin (za 1,7 odstotka). Končno trošenje države se je povečalo za 0,4 odstotka, predvsem zaradi nekoliko večjih izdatkov za individualne storitve (ti so bili večji za 0,8 odstotka). Skupaj se je končno trošenje povečalo za 1,4 odstotka.
Negativen vpliv investicijskega trošenja
Investicijsko trošenje je edino negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost: glede na isto četrtletje prejšnjega leta se je zmanjšalo za 0,6 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 1,5 odstotka. Glavni razlog za padec so bile ponovno manjše investicije v gradbene objekte; te so se zmanjšale za 6,7 odstotka. Ublažile so ga večje investicije v opremo in stroje (za 5,5 odstotka). V okviru teh so se ponovno najbolj povečale investicije v transportno opremo, tokrat za 16,4 odstotka. Te se povečujejo vse od začetka leta 2013.
Domače trošenje se je v drugem četrtletju 2015 tako povečalo za odstotek.
Pozitiven vpliv zunanjega povpraševanja
Zunanje povpraševanje je tudi tokrat ugodno vplivalo na gospodarsko rast. Izvoz se je okrepil za 5,5 odstotka (izvoz blaga se je povečal za 6,1 odstotka, izvoz storitev za 3,2 odstotka). Uvoz se je povečal za 3,7 odstotka (uvoz blaga se je okrepil za 4 odstotke, uvoz storitev za 1,7 odstotka). Zunanjetrgovinski presežek je iz četrtletja v četrtletje večji; tokrat je h gospodarski rasti prispeval 1,7 odstotne točke.
4
