Četrtek, 29. 7. 2021, 17.09
2 leti, 9 mesecev
Slovesno obeležili zaključek nadgradnje železniškega predora Karavanke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,75
3
Z vožnjo z vlakom skozi železniški predor Karavanke sta danes infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in njegova avstrijska kolegica Leonore Gewessler slovesno obeležila zaključek varnostno-tehnične nadgradnje predora. Oba sta prepričana, da železnice predstavljajo hrbtenico mobilnosti prihodnosti.
Jernej Vrtovec je prepričan, da bo nadgrajeni predor predstavljal velik korak k zagotavljanju večje pretočnosti prometa med Slovenijo in Avstrijo, s tem pa tudi k boljšim pogojem za gospodarstvo ter za potnike. Skoraj osem kilometrov dolg posodobljen predor odpravlja ozko grlo v železniškem prometu med Avstrijo in Slovenijo ter pomeni pomembno stičišče oziroma vozlišče, je dejal.
Železniški promet bo po predoru lahko potekal hitreje, namesto največ 50 kilometrov na uro bo zdaj lahko tekel s hitrostjo tudi do 120 kilometrov na uro. Nadgrajena je varnost železniškega prometa, s tem pa tudi potnikov. Vrtovec je zadovoljen, da je bil projekt izveden v zgolj desetih mesecih.
Dvotirno progo nadomestili z enotirno
V starem železniškem predoru, ki je bil v uporabo predan leta 1906, je potekala elektrificirana dvotirna železniška proga, ki so jo v projektu posodobitve nadomestili z enotirno, sanirali so poškodovane dele predorske cevi, obnovili vstopni portal, med drugim so uredili tudi odvodnjavanje, intervencijske hodnike in sisteme za zagotovitev požarne varnosti.
Projekt sta financirali Avstrija in Slovenija, njegova vrednost je ocenjena na okoli 79 milijonov evrov. Evropski kohezijski sklad je prispeval dobrih 49 milijonov evrov.
"Železnica je prihodnost tako za potniški kot za tovorni promet," je prepričan minister. "Postati mora hrbtenica prevoza tako za potnike kot za tovor in odigrati ključno vlogo pri razogljičenju prometa," je poudaril. Po načrtu za okrevanje in odpornost bo Slovenija v železniško infrastrukturo vložila 280 milijonov evrov nepovratnih sredstev, samo letos bo 509 milijonov evrov za ta namen šlo tudi iz državnega proračuna.
Slovenija je zaporo železniškega predora Karavanke sicer izkoristila tudi za obnovo skoraj celotne gorenjske železniške povezave od Kranja do Jesenic. Odpiranje proge je Vrtovec napovedal za prihodnji mesec in dodal: "Na ta način bosta Slovenija in Avstrija povezani še hitreje, še učinkoviteje."
Avstrija bo v železniško infrastrukturo vložila 17,5 milijarde evrov
Avstrijska zvezna ministrica za varstvo podnebja, okolja, energije, mobilnosti, inovacij in tehnologijo Leonore Gewessler je dejala, da je skupna naloga Slovenije, Avstrije in drugih evropskih držav infrastrukturo pripraviti na prihodnost. "S projekti, kot je ta, gradimo prihodnost mobilnosti v Evropi," je poudarila glede nadgradnje predora.
"Vlaki bodo hrbtenica podnebju prijazne mobilnosti," je poudarila Gewesslerjeva. Avstrija namerava v infrastrukturo v prihodnjih šestih letih vložiti 17,5 milijarde evrov, je dejala v izjavi za medije in pojasnila: "Tako bomo imeli sodobne proge, sodobne železniške postaje, sodobne vlake in bo železniški prevoz postal prva izbira potnikov."
Med Kranjem in Jesenicami bodo vlake še naprej nadomeščali avtobusi
Ker izvajalcu gradbenih del pri nadgradnji gorenjske železniške proge ne bo uspelo dokončati vseh potrebnih del, da bi po železniški progi že sprostili celoten potniški promet, bodo tega do 22. avgusta v notranjem prometu med Kranjem in Jesenicami še naprej nadomeščali avtobusi.
Bodo pa od sobote na progi vozili mednarodni potniški vlaki. Prvi vlak, ki bo zapeljal po gorenjski progi, bo agencijski avtovlak Optima, ki vozi med turškim Edirne in Beljakom, so zapisali na Slovenskih železnicah.
Zaradi nadgradnje je bila proga zaprta vse od novembra lani, po prvotnih načrtih pa naj bi jo odprli že v začetku junija.
Karavanški železniški predor je velikega pomena za razvoj sosednjih čezmejnih regij, slovenske Gorenjske in avstrijske Koroške, je ocenil jeseniški župan Blaž Račič. "V Občini Jesenice se zavedamo velikega pomena predora za naša nadaljnja razvojna prizadevanja in se veselimo zaključene prenove," je dejal. Obenem se je zahvalil za potrpežljivost in razumevanje domačinov s Hrušice, ki sicer še čakajo, da bo ob progi zgrajena tudi protihrupna zaščita.
3