Torek, 3. 7. 2018, 4.00
6 let, 4 mesece
Slovenske železnice: kaj Silvo Berdajs zdaj zahteva od Dušana Mesa?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,91
9
Z odločitvijo, kdo bo postal strateški partner tovornega prometa, bodo na Slovenskih železnicah (SŽ) očitno počakali novo vlado. So zdaj v igri tudi Rusi? Medtem ko poslovanje nekaterih družb SŽ zaostaja za načrti, prvega sindikalista Silva Berdajsa očitno motijo nekatere ugotovitve revizije, ki jo je lani na železnicah opravila nemška družba Transcare.
Tudi pet mesecev po tem, ko so na Slovenskih železnicah krog kandidatov za prihodnjega strateškega partnerja družbe SŽ - Tovorni promet zožili na dve imeni, še vedno ni znano, ali in kdaj ga bodo sploh izbrali.
Že februarja smo poročali, da sta se v finale za izbiro podjetja, ki bi z vplačilom svežega kapitala postal solastnik do 49 odstotkov podjetja SŽ - Tovorni promet, uvrstili dve:
- češki Energetski in industrijski holding (EPH) in
- francoske železnice (SNCF).
Po prvotnih napovedih bi morali na SŽ odločitev sprejeti do konca marca, ko bi moral zeleno luč za prihod strateškega partnerja prižgati tudi Slovenski državni holding (SDH), nato pa postopke izpeljati do konca junija. A to se ni zgodilo. Na SDH so nam včeraj pojasnili, da predloga izbora od SŽ še niso prejeli, češ da "postopek izbire še ni v zaključni fazi".
Kje se zatika s strateškim partnerjem?
Na SŽ pojasnil ne dajejo. Generalni direktor SŽ Dušan Mes je za Siol.net dejal le, da "postopek še traja, o njegovem razpletu pa bodo pravočasno obvestili javnost".
Toda po neuradnih informacijah se je izbira strateškega partnerja zavlekla zaradi več razlogov:
1) Državnozborske volitve in čakanje na novo vlado
Po prvotnem načrtu so želeli na SŽ vse postopke za prihod novega solastnika še v času vlade Mira Cerarja. Njegov odstop, ki je pripeljal do predčasnih volitev, je pomenil, da se je izbira zavlekla v čas medvladja. To je načrt spremenilo, saj Mes velja za direktorja, ki pred ključnimi odločitvami rad preverja utrip politike. Prav tako je vprašanje, ali so na SDH pripravljeni o soglasju za delno privatizacijo tovornega prometa odločati, ne da bi pred tem dobili jasen signal nove vlade.
2) Odprta vprašanja glede bodoče pogodbe s partnerjem
Po naših informacijah je v pogovorih tako s Francozi kot s Čehi odprtih več vprašanj glede družbene pogodbe, pravic, ki jih bo imel v novem podjetju manjšinski, torej 49-odstotni solastnik, in nastopanja na trgih v tujini. Kot že omenjeno, Mes vsebine pogovorov ne komentira.
3) Vrnitev Rusov?
Še lani so se med kandidati za vstop v tovorni promet omenjale Ruske železnice (RŽD). Njihovi predstavniki so v istem času v Sloveniji lobirali tudi za sodelovanje pri gradnji drugega tira Divača-Koper. A nato se je interes Rusov ohladil. Rok za oddajo končne ponudbe naj bi bil namreč prekratek glede na domnevno dolgotrajne postopke odločanja znotraj RŽD. Več virov nam je v zadnjih dneh potrdilo, da so Rusi ponovno izrazili interes za sodelovanje. Ali in v kateri fazi so pogovori, Mes ne razkriva.
4) Sindikalna vojna na SŽ
Vojna med Silvom Berdajsom in Albertom Pavličem, vrsto let ključnima sindikalistoma na SŽ, je segla v vse pore tega poslovnega sistema. Eno od ključnih bojišč te vojne je prav tovorni promet, ki velja za bazo Pavličevega Sindikata železničarjev Slovenije (SŽS). Berdajsu prevzem sveta delavcev v tej družbi ni uspel. Vse to je časovno sovpadalo s pogajanji okrog nove kolektivne pogodbe in grožnjami s stavko. Mes kakršnokoli povezanost med sindikalno vojno in zamikom pogovorov s potencialnimi strateškimi partnerji zavrača.
Tovorni promet prepeljal manj tovora kot lani
Družba SŽ - Tovorni promet je sicer v prvih treh mesecih leta prepeljala okrog pet milijonov ton tovora, kar je za dober odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Prav tako je opravila manj neto tonskih kilometrov, in to za približno poldrugi odstotek.
Kot je razvidno iz zapisnika zadnje seje sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, ki smo ga pridobili na Siol.net, Mes v tem ne vidi razloga za skrb. Ravno nasprotno, predstavnikom zaposlenih je pojasnil, da družba za skoraj štiri odstotke presega načrte.
Zakaj padajo prihodki potniškega prometa?
Druga zgodba je potniški promet, pri katerem so SŽ v prvih treh mesecih za skoraj štiri odstotke zaostajale za načrti. "Gre predvsem za nadaljevanje trenda spremenjenih navad migracijskih tokov v službo in iz službe, manjše populacije dijakov in študentov ter nasploh spremenjenih potniških navad," je svetu delavcev, ki ga vodi Silvo Berdajs, razložil Mes. V tem času je bila zaradi obnove zaprta tudi štajerska proga.
Že nekaj mesecev se sicer na SŽ govori o zamenjavi direktorja družbe SŽ - Potniški promet Boštjana Korena. Maja je Mes na položaj prokurista družbe imenoval Gorazda Podbevška, nekdanjega prvega nadzornika NLB.
Za načrti so zaostajali tudi v Železničarskem gradbenem podjetju (SŽ - ŽGP), ki je v prvem četrtletju ustvarilo le tri četrtine načrtovanih prihodkov (5,6 milijona evrov).
"Na ta izpad so vplivale predvsem neugodne vremenske razmere z nizkimi temperaturami, ki so onemogočale delo, zato so bili naročnikom podani zahtevki za podaljšanje roka zaključka projektov," je, kot izhaja iz zapisnika, zaposlenim dejal Mes. "Poslovanje je dobro, boljše kot lani," je dodal včeraj.
Katere dodatke bodo še plačevale SŽ
Medtem so na železnicah s spremembami kolektivne pogodbe vanje vnesli nekatere dodatke in plačila. Med njimi velja izpostaviti dodatke:
- za spenjanje in razpenjanje vozil (lokomotiv, garnitur), ki se bodo zdaj poenotili,
- za opravljanje zavornih preizkusov,
- za nameščanje ambulantnih ključavnic, ki se bodo zdaj izplačevali vsem zaposlenim,
- za čas zasedbe vlečnega vozila, ko strojevodja upravlja dve ali več spetih lokomotiv oziroma motornih garnitur,
- za ohranitev licence ali strokovnega izpita za opravljanje dela po predpisih tujih železniških uprav.
Vsi delavci, ki so dopolnili 40 let delovne dobe v skupini SŽ, vključno z beneficirano in dodano dobo, bodo po novem septembra dobili tudi znesek v višini povprečne plače. Gre za dodatke, ki so jih že urejali drugi predpisi, zdaj pa so postali del kolektivne pogodbe, je pojasnil Mes.
Berdajs nad Mesa zaradi ugotovitev nemških svetovalcev
Pod vprašajem pa so očitno sanacijski ukrepi, ki so jih na SŽ začeli pripravljati po tem, ko so konec lanskega leta prejeli revizijo nemške svetovalne hiše Transcare o učinkovitosti procesov v skupini.
Kot smo tedaj razkrili na Siol.net, so avtorji poročila v dveh mesecih analizirali glavne dejavnosti tega poslovnega sistema, opravili intervjuje z vodstvenimi in izvršilnimi delavci, izvedli več pregledov na terenu in primerjav znotraj panoge. Ključna ugotovitev je bila, da je na SŽ približno 1.400 zaposlenih odveč. Nemci so na številnih področjih našli tudi večje potencialne prihranke.
Iz zapisnika je razvidno, da je Berdajs na zadnji seji sveta delavcev Mesa opomnil, da "ugotovitve družbe Transcare niso skladne z željami posameznih družb po dodatnih zaposlitvah". Ob tem je izrazil upanje, da "se bodo te številke uskladile in da bo prišlo do optimalnega potrebnega števila izvajalcev na posameznih delovnih mestih".
Pozval je tudi k prenovi sistemizacije delovnih mest in k najetju nove zunanje institucije, ki bi ponovno ocenila posamezna delovna mesta in izdelala načrt kadrov. "Zagotoviti je treba enako plačilo za enako delo, ker sedanje razlike povzročajo ogromno nezadovoljstva med zaposlenimi," je dejal Berdajs.
Spomnimo, na SŽ so lani dejali, da je imela revizija, ki jo je opravila družba Transcare, "številne pozitivne ukrepe, ki bodo bistveno pripomogli k dodani vrednosti". "Ukrepe že izvajamo. Sam sem izjavo g. Berdajsa razumel kot podporo," je dogajanje na seji sveta delavcev komentiral Mes.
Nov sporazum o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki so ga na SŽ podpisali sredi junija, daje nekdanjim delavskim direktorjem družb iz tega poslovnega sistema možnost, da tudi po odhodu s funkcije obdržijo plačo, enako tistim članom sveta delavcev, ki to delo opravljajo poklicno.
V številkah: njihova plača lahko znaša tudi do 60 odstotkov plače generalnega direktorja SŽ, ki po uradnih podatkih mesečno prejme 8814 evrov bruto.
A za to morajo nekdanji delavski direktorji izpolniti en pogoj: pridobiti morajo soglasje matičnih svetov delavcev. To pa je očitno odvisno tudi od položaja posamezne osebe znotraj železničarske sindikalne hierarhije.
Konec junija je tako svet delavcev Železničarskega invalidskega podjetja (SŽ-ŽIP) takšno plačo omogočil Jožetu Pavšku, dolgoletnemu zaupniku (in sorodniku) Silva Berdajsa. Pavšek je še vedno tudi predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu SŽ.
Slabše jo je odnesel Albert Pavlič, Donedavni delavski direktor SŽ. Kot je znano, se ga je Berdajs spomladi odločil razrešiti, a ga je Pavlič prehitel z odstopom, kar je sprožilo sindikalno vojno na SŽ. Svet kapitalsko povezanih družb SŽ, ki ga vodi Berdajs, je zdaj Pavliču višjo plačo soglasno odrekel.
9