Slovenija nima nafte in diamantov, ima pa gozd

Medtem ko je strokovno gospodarjenje s slovenskimi gozdovi lahko zgled Evropi, je slovenska lesnopredelovalna industrija v zadnjih dvajsetih letih doživela pravo katastrofo. V najboljših časih je zaposlovala 40 tisoč ljudi, danes le še sedem tisoč. Premajhna pozornost države na konkurenčnost je postopoma oslabila velik del slovenske lesne in še bolj pohištvene industrije. Slovenija premalo izkorišča svojo primarno surovino v domači proizvodnji kot končni izdelek, ki bi lahko pomenila razvojno priložnost. Lesno bogastvo predstavlja neizmerno priložnost za preusmeritev na energetsko varčno in okolju prijazno industrijo.

"Tu je na potezi država, da z ustreznimi ukrepi znova oživi lesnopredelovalno industrijo. Zdaj smo le surovinska baza za Avstrijo in predvsem Italijo. Z izvažanjem hlodovine ne ustvarjamo nobene dodane vrednosti, dobičke pa kujejo tujci," je ob robu znanstvenega posveta Slovenske akademije znanosti in umetnosti o gozdarstvu in lesarstvu v Ljubljani dejal ekolog in strokovnjak za gozdarstvo Božidar Flajšman.

Gozdarska podjetja imajo pred očmi le ekonomski interes, najlažje pa ga uresničijo s prodajo hlodovine v tujino. "Gre za sistemsko vprašljivo rešitev, ki bi jo morala reševati država. A očitno ni dovolj politične volje za resen pristop k tem problemom," je dodal Flajšman.

Gozd je za Slovenijo strateška surovina Predsednik SAZU akademik Tadej Bajd je v uvodnem nagovoru politiko pozval, da mora Slovenija gozd in les vključiti v strategijo pametne specializacije, ki bi lahko postala pomemben element slovenskega razvoja. Nujno je torej čimprejšnji pristop k intenzivnemu reševanju gozdarske in lesarske stroke.

"Upam, da bo današnji posvet ustvaril dodaten pritisk na aktualno vlado. Ta mora nujno sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili ponovno oživitev slovenske lesnopredelovalne industrije. Slovenija nima nafte, diamantov in zlata, ima pa veliko bogastvo, ki ga imenujemo gozd. Zato je les poleg vode za Slovenijo strateška surovina," je potencial gozdov opisal Flajšman.

V gradnjo javnih objektov je treba vključiti več lesa Skoraj dve tretjini države pokriva gozd, a Slovenija od tega nima praktično nič. Flajšman je prepričan, da bi morala politika na gozdnatih področjih, kot je na primer kočevska regija, spodbuditi izgradnjo lesnopredelovalnih obratov in razvijati podjetništvo za izdelavo končnih izdelkov. Prav tako mora nova zakonodaja po vzoru iz tujine določati, da so javni objekti vsaj tretjinsko izdelani iz lesa, ne pa iz betona, plastike in stekla.

"Les je obnovljiv naravni vir in najbolj zdrav material, ki ne čisti zraka le takrat, ko je živ, temveč tudi posekan v objektu nudi visoko raven bivanja. Tega so se v Avstriji zavedali že mnogo prej, kjer je bilo stanje v lesnopredelovalni industriji obratno od slovenskega. Pred dvajsetimi leti so zaposlovali okoli pet tisoč ljudi, danes pa nudijo kruh več kot 70 tisoč delavcem.

Velik problem slovenskega gozdarstva po Flajšmanovem mnenju predstavlja tudi izjemna razdrobljenost zasebnih gozdov. Okoli 300 tisoč lastnikov gozdov bi se moralo za lažje in cenejše upravljanje med seboj povezati. Tu pa je znova na potezi država, da omogoči pogoje za boljše gospodarjenje slovenskih gozdov.