Slovenci prisegajo na klasične, vse raje pa imajo tudi temne čokolade

V Gorenjki so pojasnili, da so slovenski potrošniki pri čokoladah oziroma čokoladnih tablicah pristaši tradicionalnih, klasičnih okusov, a vseeno podobno kot drugod po svetu narašča tudi priljubljenost temnih čokolad, torej tistih z večjo vsebnostjo kakava. "Okus ostaja tradicionalen" "Glavna posebnost slovenskega trga je, da kljub vsemu ostaja okus porabnika precej tradicionalen, tako da se še vedno glavnina čokoladnih izdelkov proda s tipičnimi okusi. Med njimi prednjačita mlečna čokolada in čokolada z lešniki," je povedala produktna vodja za blagovno znamko Gorenjka v skupini Žito Nina Kofler. Slovenci letno pojemo 4000 ton čokoladnih tablic Dodala je, da Slovenci med čokoladnimi izdelki pojedo največ čokoladnih tablic. Slovenci tako letno po navedbah Gorenjke pojemo 4000 ton čokoladnih tablic, pri čemer niso upoštevani drugi čokoladni izdelki, kot so denimo pralineji.

V porastu tudi temne čokolade Hkrati Koflerjeva pravi, da so zagotovo v porastu tudi temne čokolade. Da se lahko imenuje temna ali grenka čokolada, mora po veljavnih pravilnikih vsebovati vsaj 35 odstotkov kakavovih delov.

Ugodni učinki kakava na počutje in zdravje Naraščanju priljubljenosti temne čokolade botruje vse večje zavedanje potrošnikov o določenih ugodnih učinkih kakava na počutje in zdravje.

Temnejša čokolada namreč zahvaljujoč večji vsebnosti kakava vsebuje veliko količino antioksidantov, ki blagodejno vplivajo na srce in ožilje, pomagajo pri zniževanju krvnega tlaka in preprečujejo staranje organizma, pravijo v Gorenjki.

"Čokolada prispeva k boljšemu razpoloženju" "Najbolj gotovo pa je, da čokolada prispeva k boljšemu razpoloženju, saj spodbuja sproščanje hormona sreče - endorfina, zaradi katerega se počutimo dobro," so zapisali v tej Žitovi poslovni enoti.

Vedno bolj priljubljeni premium izdelki Opazen je sicer tudi trend k tako imenovanim premium izdelkom, to je luksuznim, dragim, ročno izdelanim čokoladam. Ta trend potrjuje tudi močna razširitev čokoladnic, torej na čokolado osredotočenih slaščičarn in trgovin po Sloveniji.

Med njimi so denimo podjetje Benedict s prodajalnami Cukrček, Čokoladni atelje Dobnik, podjetje Syncerus s Čokoladnicami Olimje, podjetje Čokoladnica s prodajalnami Rajska ptica in podjetje Krašcommerce z Bonboniero Čopova.

Nov trend, ki se kaže tudi pri čokoladnih izdelkih, je po navedbah Gorenjke še poudarjeno zanimanje za državo porekla, organsko pridelavo ter pravično pridelavo in trgovino, pri čemer pa gre v večini za nišne izdelke.

Pričakujejo hitrejšo rast porabe čokolade po svetu Koflerjeva je ob vsem tem še pojasnila, da v industriji po manjši umiritvi rasti v prvem obdobju svetovne recesije pričakujejo spet nekoliko hitrejšo rast porabe čokoladnih izdelkov po svetu.

3,9 kilograma čokolade na člana gospodinjstva Podatki državnega statističnega urada o količini porabljene čokolade na člana gospodinjstva v Sloveniji za leto 2008 sicer kažejo, da se je takrat na člana gospodinjstva letno porabilo v povprečju 3,9 kilograma čokolade in 0,4 kilograma kakava. Za primerjavo - na člana gospodinjstva se je porabilo tudi 3,9 kilograma sladoleda ter 6,6 kilograma čajnega peciva ter sladkih in slanih piškotov.

Največ čokolade pojejo Švicarji Podatki, ki so jih posredovali iz Gorenjke, pa kažejo, da največ čokolade na prebivalca letno porabijo v Švici, več kot 11 kilogramov. Sledijo Nemčija, Belgija, Avstrija in Velika Britanija ter Irska. Slovenci po teh statističnih podatkih letno pojemo 2,4 kilograma čokolade na prebivalca.

V statističnem uradu podatkov o proizvodnji čokolade v Sloveniji ne razkrivajo. Ti so namreč zaupni, ker imata dva proizvajalca čokolade prevladujoči delež. V primeru, da bi podatke objavili, bi razkrili njune individualne podatke, kar je v nasprotju z zakonom o državni statistiki.

V Sekciji za konditorstvo v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije so sicer dejali, da je Slovenija v letu 2008 uvozila 13.900 ton in izvozila 5100 ton čokoladnih izdelkov.

Ti podatki zajemajo nepolnjeno čokolado, polnjene čokoladne tablice in druge čokoladne konditorske izdelke, sladkorne izdelke, ki vsebujejo kakav, belo čokolado, namaze na osnovi kakava ter sladkan kakavov prah.

V sekciji so še navedli, da so največji slovenski proizvajalci čokolade in čokoladnih izdelkov Žitova Gorenjka, Mercator-Emba in Droga Kolinska.

V Gorenjki letno proizvedejo 1500 ton čokolade V Gorenjki, katere korenine segajo v leto 1922, po lastnih navedbah letno proizvedejo 1500 ton čokolade in 500 ton biskvitnega peciva. Pri tem poudarjajo, da so kljub pojavu množice ponudnikov obrtniško izdelanih čokoladnih tablic še vedno edini v Sloveniji, ki čokolado ustvarjajo po lastnih recepturah od osnovnih surovin do končnega izdelka.

Mercator-Emba, ki sodi pod okrilje skupine Mercator, medtem letno proda okoli 2500 ton izdelkov instant kakavovih napitkov in vročih čokolad, s čimer na domačem trgu tovrstnih izdelkov zaseda okrog tretjinski delež.

Droga Kolinska sicer ni več v slovenski lasti, saj jo je kupila hrvaška Atlantic grupa. Skupina Droga Kolinska ima sicer pod svojim okriljem tudi srbski Soko Štark, ki letno proizvede okrog 8000 ton čokoladnih izdelkov. Na slovenskem trgu slednji ne nastopa s čokoladnimi tablicami, prisoten je z nekaterimi drugimi čokoladnimi izdelki.

Ključna sestavina za proizvodnjo čokolade je kakav, ki se pridobiva iz zrn kakavovca. Letno se na svetovni ravni proizvede okrog 3,5 milijona ton kakava, pri čemer je največja proizvajalka Slonokoščena obala, na katero odpade kar 40 odstotkov svetovne proizvodnje. Sledijo Gana, Indonezija, Nigerija in Kamerun, je razvidno iz podatkov, objavljenih na spletni strani Svetovne fundacije za kakav (WCF).

Nizozemska je največja uvoznica kakava v zrnu Največja uvoznica kakava v zrnju je Nizozemska, v letu 2009 je uvozila za dve milijardi dolarjev kakava v zrnju. Sledijo ZDA, Nemčija, Malezija, Francija, Belgija, Velika Britanija, Španija, Singapur in Italija. Največje uvoznice kakava v prahu so ZDA, uvozile so ga za 220 milijonov dolarjev, Nemčija in Francija. Največja uvoznica čokolade za maloprodajo pa je v letu 2009 bila Velika Britanija, uvozila je je v vrednosti 1,3 milijarde dolarjev. Sledita ji Francija in Nemčija.

Podatki o uvozu kakava v zrnju in prahu kažejo na to, katere države so največje proizvajalke in tudi porabnice čokolade in čokoladnih izdelkov. Največja podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo čokolade, tako posledično izvirajo iz teh držav. To so ameriški Kraft Foods, ki je lani prevzel britanskega tekmeca Cadbury, prav tako ameriški Mars, švicarski Nestle, italijanski Ferrero, ameriški Hershey Foods, japonski Meiji Seika Kaisha, švicarski Lindt & Sprüngli in drugi.