Slovenci ne verjamejo izboljšanju gospodarskega stanja v državi

Medtem ko je Bruselj včeraj izboljšal gospodarsko napoved za Slovenijo, v kateri je mogoče zaznati znake rasti in več optimizma, pa rezultati nacionalnega poročila zadnje vseevropske raziskave javnega mnenja Eurobarometer o dojemanju gospodarskih razmer v EU in posameznih članicah med Slovenci ne kažejo tako optimistične slike. Kako gospodarske razmere v Sloveniji doživljamo Slovenci in ali se dobro spopadamo s krizo?

Po javnomnenjski raziskavi med slovenskimi državljani – izvedli so jo v prvi polovici novembra lani, torej v času ugibanj Slovencev, ali bomo potrebovali finančno pomoč evropske trojke in za koliko bomo dokapitalizirali domače banke – Slovenci trenuten položaj ocenjujejo bolj pesimistično kot preostali državljani EU.

Slovenci najbolj pesimistični Evropejci Kar 94 odstotkov Slovencev ocenjuje, da je gospodarski položaj Slovenije slab, s tem pa smo se uvrstili med najbolj pesimistične prebivalce Evropske unije. Povprečje v EU je 68 odstotkov.

Slovenci kritično ocenjujemo tudi možnosti zaposlovanja, saj 97 odstotkov vprašanih stanje na področju trga dela v lastni državi ocenjuje kot slabo.

Prav tako so pričakovanja Slovencev v prihodnjih dvanajstih mesecih nižja kot primerljiva pričakovanja vprašanih državljanov EU. Dobra polovica jih tako pričakuje še poslabšanje gospodarskega stanja države in porast brezposelnih.

Dve tretjini Slovencev pričakujeta, da bosta v prihodnjem letu zaposlitev obdržali, življenje na splošno pa se bo poslabšalo četrtini prebivalcev.

Zadovoljni s svojim življenjem Večina Slovencev (79 odstotkov) je sicer zadovoljnih s svojim življenjem, kar nas sicer uvršča nad evropsko povprečje. Je pa skrb vzbujajoče, da je stopnja zadovoljstva od spomladanskega merjenja upadla za šest odstotnih točk, medtem ko je na ravni EU ostala enaka. Z življenjem so sicer najbolj zadovoljni Islandci in Skandinavci, najmanj pa Portugalci, Grki in Bolgari.

Slabi dve tretjini Slovencev še ocenjujeta, da gospodarska kriza še ni dosegla dna in da najhuje šele prihaja. Slovenci so v svojem mnenju o posledicah krize bolj črnogledi kot večina Evropejcev, kjer se s Slovenci strinja le polovica Evropejcev. Primerjava s predhodnim merjenjem sicer kaže na zmeren optimizem glede odpravljanja posledic krize tako v Sloveniji kot v povprečju tudi v drugih članicah.

Prihodnost EU v luči Slovencev ni ogrožena Nekoliko bolj optimistično sliko je raziskava pokazala pri ugledu EU pri Slovencih, prihodnosti EU in uspešnosti Bruslja v spopadu s krizo. Večina Slovencev, 54 odstotkov, je optimističnih glede prihodnosti EU, kar je bolje od povprečja EU, kjer je glede prihodnosti Unije optimističnih 51 odstotkov vprašanih. Pesimističnih je 43 odstotkov Slovencev. V primerjavi s predhodnim merjenjem se je pri tem vprašanju optimizem glede prihodnosti EU rahlo dvignil tako med Slovenci kot tudi v povprečju EU.

Javnomnenjska raziskava je bila izvedena med 2. in 17. novembrom lani, v njej pa je sodelovalo 1086 prebivalcev Slovenije.