Slovenci bi lahko s prihranki pokrili celoten dolg države

Slovenija se je od začetka svetovne finančne in gospodarske krize, katerih posledice pri nas še vedno čutimo, močno zadolžila. Trenutna zadolženost države je 28 milijard evrov. To je približno 80 odstotkov bruto domačega proizvoda. To pomeni, da je vsak Slovenec zadolžen za 14 tisoč evrov, ki jih bomo posredno odplačevali prek višjih davkov.

Kakšne pa so osebne finance Slovencev? Statistično in splošno gledano nam sploh ne gre tako slabo, saj smo relativno malo zadolženi in se uvrščamo med najbolj varčne narode v Evropski uniji. Poglejmo podatke.

Slovenci se odpovedujemo stvarem, ki so potrebne, ne pa tudi nujne Slovenci v zadnjih letih najemamo manj potrošniških posojil. Na to vpliva predvsem psihološki vidik, saj se številni preprosto bojijo, kaj jih čaka v prihodnosti. Danes večina manj troši, saj so mnogi postali bolj racionalni in previdni, tako da nakupe, ki so sicer potrebni, ne pa tudi nujni, raje preložijo za nedoločen čas.

Recimo menjavo avtomobila, ker je na trge prišel nov model, oziroma nakup novega televizorja, saj star še vedno dela. Številni so se dopovedali dragim potovanjem, saj se zavedajo, da si jih ne morejo privoščiti. Od leta 2009 za četrtino manj potrošniških posojil Mnogi so se odpovedali dragim potrošniškim posojilom (letne obrestne mere so najmanj petodstotne). Obseg teh se je od leta 2009 močno zmanjšal. Po podatkih Banke Slovenije smo imeli Slovenci tega leta za 2,9 milijarde evrov potrošniških posojil, konec avgusta letos le še nekaj več kot 2,15 milijarde evrov. To pomeni, da se je obseg teh posojil v času globoke krize zmanjšal za dobro četrtino.

Obseg stanovanjskih posojil je od 2008 zrasel za več kot polovico Po drugi strani pa se obseg stanovanjskih posojil še vedno veča. In to kljub temu, da se je število transakcij pri prometu z nepremičninami v zadnjih šestih letih močno znižalo.

Konec leta 2008 smo imeli Slovenci za 3,3 milijarde evrov stanovanjskih posojil, do letošnjega avgusta je ta številka zrasla za kar dve milijardi, na 5,3 milijarde evrov. To pritrjuje dejstvu, da Slovenci na lastništvo nepremičnine gledamo bolj čustveno kot racionalno, češ bomo že zmogli odplačevati mesečni obrok, pa čeprav že pred nakupom nepremičnine številni komaj shajajo čez mesec.

Smo izredno varčni Slovenci še vedno ostajamo zelo varčen narod. Domača gospodinjstva po stopnji varčevanja (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev) z okoli 11 odstotki zasedajo sedmo mesto v Evropski uniji.

Najvišje uvrščeni v tej kategoriji so Nemci, ki privarčujejo 16,5 odstotka razpoložljivega dohodka, sledijo Belgijci in Francozi.

Slovenci imamo privarčevanih 32 milijard evrov, največ na banki Če po kategoriji varčnosti spadamo blizu evropskega vrha, smo pri vrhu tudi po tem, da največ presežnih denarnih sredstev hranimo v bankah. V teh finančnih hišah po državi imamo Slovenci spravljenih okoli 14 milijard evrov. In to kljub dejstvu, da so v zadnjih letih obrestne mere za depozite izjemno padle in se, tudi za najvišje zneske, gibljejo močno pod dvema odstotkoma letno.

To pomeni, da imamo Slovenci kar 43 odstotkov premoženja naloženega v bankah, medtem ko je povprečje držav Evropske unije v tem segmentu 33 odstotkov. Skupno imamo sicer privarčevanih okoli 32 milijard evrov.

Manj sredstev v delnicah in vzajemnih skladih Delež v delnicah oziroma v lastništvih podjetij in vzajemnih skladih se je od izbruha finančne in gospodarske krize močno znižal, in sicer za več kot deset odstotnih točk. Še konec leta 2007 je delež v teh naložbah namreč dosegal 38 odstotkov.

To je posledica dejstva, da so se mnogi zaradi nepremišljenega vlaganja v določene vrednostne papirje v preteklosti močno opekli. Pa tudi tega, da so se številni zaradi tekočih potreb po denarnih sredstvih umaknili s kapitalskega trga.

V vzajemnih skladih imamo Slovenci trenutno vplačanih okoli sedem milijard evrov, v delnicah ali lastništvu podjetij pa dobrih šest milijard oziroma 20 odstotkov svojega premoženja.

V nogavici tri milijarde evrov Še vedno pa ljudje veliko denarja hranijo doma ali v sefih. Ta delež se je v zadnjih treh letih močno znižal, s 17 je padel na okoli deset odstotkov. To pomeni, da je "v nogavicah" po državi dobre tri milijarde evrov.