"Nismo govorili o tem. Nihče ni odprl tega vprašanja," je poudaril Andrej Šircelj in zatrdil, da prošnja za pomoč ni na dnevnem redu ne v Bruslju ne v Sloveniji.
Državni sekretar na ministrstvu za finance je tako v Bruslju odločno zanikal pisanje nemškega tednika Wirtschaftswoche, da bo morala Slovenija zaprositi za finančno pomoč.
"Imamo načrt A in B"
"Sploh ni na mestu, da bi o tem govorili," je še poudaril Šircelj in zatrdil, da so slovenske javne finance stabilne. "Imamo stabilnost javnih financ in imamo načrt A in načrt B, da bomo zagotovili likvidnost in da bo država poravnala vse svoje obveznosti," je poudaril.
Tako se je državni sekretar odzval na pisanje nemškega tednika Wirtschaftswoche, ki se sklicuje na visokega uradnika pri EU, da bo Slovenija morala zaprositi za pomoč, češ da si brez opravilno sposobne vlade ne more izposojati denarja na trgih.
Od kod te informacije, ne ve
Na vprašanje, kaj so torej po njegovi oceni razlogi za pisanje nemških časnikov o slovenski prošnji za pomoč, je državni sekretar odgovoril, da razlogov ne vidi. "Od kod te informacije, ne vem. Mislim pa, da seveda takšne informacije niso dobronamerne in da odpirajo neke težave, ki jih v tem trenutku dejansko ni," je poudaril.
"Po pregledu javnih financ v Sloveniji v zadnjih petih dneh, kolikor sem na ministrstvu za finance, vam zagotavljam, da bo Slovenija plačevala vse svoje obveznosti in da glede tega ni nobenega dvoma," je sklenil državni sekretar, ki se je danes v Bruslju udeležil zasedanja finančnih ministrov EU.
Šircelj pozdravil kooperativnost vseh institucij
Šircelj je v Bruslju komentiral tudi priprave na vzpostavitev slabe banke ter kritike na račun slovenskih načrtov iz Evropske centralne banke (ECB), Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki so nedavno pricurljale v javnost.
Pojasnil je, da je imel pred prihodom v Bruselj skupaj s predstavniki Banke Slovenije telefonsko konferenco s predstavniki ECB, Evropske komisije in IMF, na kateri so opredelili časovnico in razrešili nekatere vsebinske dileme glede na njihove pripombe.
"Vsi postopki in delo tečejo tako, da bodo podzakonski akti in predpisi in vse ostalo pripravljeno v najkrajšem možnem času s čim večjim možnim soglasjem," je zatrdil državni sekretar in pozdravil kooperativnost vseh institucij.
Napoved ugodnejše ocene Evropske komisije
Finančni ministri EU so sicer sprejeli sklepe o treh dokumentih Evropske komisije: letnega pregleda rasti, ki določa prednostne ukrepe za spodbujanje rasti in zaposlovanja, ter poročil o gospodarskih neravnovesjih in vzdržnosti javnih financ.
V poročilu o fiskalni vzdržnosti, objavljenem sredi decembra lani, je komisija ugotovila, da Sloveniji sicer ne grozi kratkoročni fiskalni stres, se pa sooča z velikimi tveganji glede srednje- in dolgoročne fiskalne vzdržnosti, ki so tudi precej večja kot v povprečju v EU.
Državni sekretar Šircelj je ob tem izpostavil, da komisija v decembrskem poročilu ni upoštevala učinkov pokojninske reforme in da je zagotovila, da bo to upoštevala v naslednjih dokumentih, tudi že v zimski gospodarski napovedi, ki jo bo razgrnila 22. februarja.
Tako bo po Šircljevih pričakovanjih naslednja komisijska ocena vzdržnosti slovenskih javnih financ "ugodnejša". "To seveda pomeni, da gremo po pravi poti, da zagotovimo večjo vzdržnost javnih financ," je še poudaril.
V poročilu o makroekonomskih neravnovesjih, objavljenem lani novembra, pa je komisija ugotovila, da se 14 članic, tudi Slovenija, sooča z resnimi težavami, ki jih je treba podrobno preiskati. Temeljite analize stanja v teh državah se pričakujejo marca.
3
