Torek, 12. 11. 2024, 20.43
1 teden, 1 dan
Šef Mercatorja napoveduje: Pred nami so boljši časi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,61
Hrvat Tomislav Kramarić je vodenje Mercatorja prevzel aprila lani.
"Za Mercatorjem je težko leto, leto velikega prestrukturiranja podjetja. Kljub več izzivom, ki sta nam jih med drugim prinesla visoka cena električne energije in iskanje zaposlenih, smo s poslovanjem v prvih devetih mesecih letošnjega leta izjemno zadovoljni. Najhuje je za nami, dobro poslovanje je odlična popotnica za naprej, pred nami so boljši časi," je na okrogli mizi o aktualnih gospodarskih problemih in izzivih ter njihovih rešitvah, ki je potekala v okviru 18. Strateške konference o trgovini na Brdu pri Kranju, zatrdil generalni direktor Mercatorja Tomislav Kramarić.
Prvi mož Mercatorja, ki je v lasti hrvaške skupine Fortenova in samo v Sloveniji zaposluje osem tisoč ljudi, je poudaril, da ne glede na zahtevnost slovenskega trga, ki je zanj trenutno eno izmed najkonkurenčnejših v Evropi, dosegajo veliko boljše rezultate kot preteklo leto. "V tem trendu bomo tudi nadaljevali. Naš cilj je, da s prestrukturiranjem zagotovimo zdravo prihodnost podjetja še za naslednjih 75 let in ostanemo prvi trgovec v Sloveniji," je napovedal.
Zatrdil je, da želijo v nadaljevanju prestrukturiranja zaposlene preusmeriti na lokacije in delovna mesta, ki bodo zagotovila dodano vrednost podjetju. Ob tem je opozoril na visoko davčno obremenitev plač in slovenski vladi na podlagi izkušenj iz regije sporočil, da se zvišanje neto plač na koncu vedno prelije v večjo potrošnjo zaposlenih in s tem manevrom spodbudi gospodarstvo. Še posebej pri zaposlenih z minimalno plačo oziroma blizu nje. Kramarić je sicer zatrdil, da v Mercatorju od letošnjega leta dalje nihče več ne prejema minimalne plače.
Generalni direktor Mercatorja Tomislav Kramarić v pogovoru z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom pred začetkom okrogle mize
Hrvat, ki Mercator vodi leto in pol, za naša podrobnejša vprašanja o začrtani strategiji v Sloveniji sicer ni bil dosegljiv. Od njega tako na primer nismo uspeli več izvedeti o strategiji zapiranja poslovalnic M Tehnike, o sporu z lastnikom trgovin z oblačili Modiana in načrtovanem prenehanju uporabe agroprograma.
Predstavniki trgovskih podjetij so sicer na konferenci na Brdu pri Kranju kot izzive izpostavili pomanjkanje kadrov, visoke obdavčitve, pretirano regulacijo in nepredvidljivo poslovno okolje. Težave so predstavili tudi gospodarskemu ministru Matjažu Hanu.
Težava niso davki, temveč nepredvidljivo poslovno okolje
Glavni izvršni direktor Spara Slovenija David Kovačič je povedal, da je tudi zanje letošnje leto uspešno: "Nadaljujejo se trendi iz leta 2023, ko se je izkazalo, da smo rasli najhitreje od vseh trgovcev z živili." Dodal je, da hitreje raste tudi povprečna plača zaposlenih, treba pa bo izboljšati dobičkonosnost.
Glavni izvršni direktor Spara Slovenija David Kovačič zatrjuje, da trgovci v Sloveniji niso nikoli zapostavili potrošnikov, saj jim tega velika konkurenca v panogi niti ne dovoljuje. Napoveduje, da se bo panoga v prihodnosti konsolidirala.
V Sloveniji največjo težavo vidi v zelo nepredvidljivem poslovnem okolju, tako pri upravnih postopkih, ko ni jasno, pod kakšnimi pogoji bo neko dovoljenje izdano in kdaj, kot pri denimo tržnih inšpekcijah, ki drugače odločajo od ene do druge posamične trgovine.
Velikih težav nepredvidljivega poslovnega okolja in birokratskih ovir se zaveda tudi minister Han. Kljub temu pa je po ministrovih besedah zanimanja za investicije iz tujine še vedno veliko.
Direktor Hervisa Aleš Černe je dejal, da jih je zelo prizadel dvig minimalne plače, saj jim v športni industriji ni uspelo preliti vse inflacije v maloprodajne cene. Pojasnil je, da so medtem na Hrvaškem letos plače razbremenili in hkrati za trgovino regulirali tudi cene električne energije. K boljšemu poslovanju v Sloveniji bi po njegovem mnenju pripomoglo tudi znižanje davka na dodano vrednost.
Han: Potreben je družbeni dogovor o zvišanju neto plač
Han je menil, da minimalna plača ni problem, saj bi trgovci ob nižjih plačah imeli še večje težave s pridobivanjem kadra. Glede obremenitve plač je dejal, da bi morali priti do nekega družbenega dogovora, kako doseči višji neto dohodek. Kar se tiče elektrike, pa je spomnil, da so tudi v Sloveniji na začetku energetske krize cene regulirali, potem pa subvencionirali nakup elektrike.
Da so pogoji na Hrvaškem boljši kot v Sloveniji, je menil tudi član uprave Petrola Jože Smolič, ki je opozoril, da vladna uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov določa višino marž na ravni izpred 15 let. Zato je polovica Petrolovih bencinskih črpalk v Sloveniji pri prodaji naftnih derivatov nedobičkonosna, je dejal.
Han je povedal, da je v ustanavljanju posvetovalno telo, ki bo ocenjevalo, ali je regulacija še potrebna. Kot je dejal, bi sam podprl sprostitev cen, vendar ob tem, da bi trgovci nato vlagali v zeleni prehod, za katerega je treba zagotoviti zadostno infrastrukturo.
