Sobota, 18. 5. 2019, 11.40
5 let, 7 mesecev
Samooskrbna kmetija v BiH, ki zaposluje 20 ljudi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,54
Mladi iz Bosne in Hercegovine se v želji po boljšem življenju množično izseljujejo. Zaradi političnih pritiskov številni doma težko dobijo službo, saj bodisi njihova vera bodisi narodnost nista po godu delodajalca. Pri nas jih je med vsemi tujimi delavci daleč največ. Skoraj 42 tisoč. In to že pušča velike posledice v njihovi matični državi.
"Mnogih poklicev pri nas sploh ne morete več najti. Ne morete dobiti dobrega mojstra, ne morete dobiti voznika, ne morete dobiti medicinske sestre, ne morete dobiti zdravnika. Zato se zdaj sprašujem, kako daleč bomo tukaj še šli s to politiko nekakšnih nacionalnih preferenc," se sprašuje mons. dr. Miljenko Aničić, ravnatelj in direktor Caritasa Banja Luka.
Na Kmetijski zadrugi zaposlili 20 ljudi
Da ljudje, ki so v Bosni ostali, ne bi bili odvisni le od humanitarnih pomoči, na banjaluškem Karitasu ustvarjajo nova delovna mesta. Pred 16 leti so ustanovili Kmetijsko zadrugo in zaposlili 20 ljudi. Med njimi tudi tiste, ki so po vojni ostali brez službe in bi prej kot slej zapustili državo.
Edina kmetija v državi s proizvodnjo bioplina in elektrike
Zadruga je samooskrbna - služijo s prodajo mleka, tradicionalnega sira trapista, suhega sadja, mesa in zelenjave. So tudi edina kmetija v državi, ki ima obrat za proizvodnjo bioplina in električne energije iz hlevskega gnoja.
Za 400 evrov na mesec hrani živali, molze in čisti hlev
Senka Tomić, ki je po vojni izgubila službo na živinorejski kmetiji, je na Kmetijski zadrugi Livać dobila novo priložnost za delo. Za 400 evrov na mesec hrani živali, molze krave in čisti hlev. "To delo opravljam že 30 let. Petnajst let sem delala na drugi kmetiji, preden sem prišla sem. Zdaj to delo opravljam že 31. leto. Navajena sem na to delo. Všeč mi je, navadila sem se na živali," pove Tomićeva.
Ponosna, da lahko dela
Glede na to, da je v Bosni in Hercegovini več kot polovica brezposelnih žensk, je ponosna, da lahko prispeva v družinski proračun. "Sin je z najinima delavskima plačama končal fakulteto. Danes ima dobro službo, dela na ministrstvu, midva z možem pa sva tu," še doda.
Oživili proizvodnjo originalnega sira trapist
Kmetijska zadruga Livač ne daje kruha le svojim zaposlenim, z njeno pomočjo lažje živi okoli sto banjaluških družin. Poleti pa angažirajo tudi sezonske delavce. Leta 2008 so po izročilu patrov trapistov oživili proizvodnjo originalnega sira trapista, pred kratkim tudi piva. Zadruga je danes povsem samooskrbna.
Zadnje tri mesece sir izvažajo tudi v države Evropske unije. Turiste pa vabijo z obiskom muzeja zgodovine proizvodnje sira.
