S krajšim delovnikom bi imeli več delovnih mest in boljšo produktivnost

Švedski poskus uvajanja krajšega, šesturnega delovnika nas je spodbudil, da preverimo, kakšne bi bile posledice tako za posameznika kot za družbo, če bi namesto tretjino delovnega dne službi posvetili le četrtino.

Sociologinja in predavateljica sociologije dela na FDV Aleksandra Kanjuo-Mrčela poudarja, da ideja ni nova, temveč se o tem razpravlja že desetletja, saj je obvezna fizična prisotnost z vodenjem evidence zastarel sistem. Uvedbo krajšega delovnika pa danes po njenih besedah omogoča nova tehnologija.

Prednosti za družbo in posameznika Prednosti krajšega delovnika, ki jih omenjajo zagovorniki, so: - večja produktivnost in boljša kakovost življenja zunaj službe, - boljša izkoriščenost opreme, kapitala ipd., - ustvarjanje novih delovnih mest.

Pozitivni učinki pa bi se poznali tudi na širši družbeni ravni, saj bi tako lahko več časa posvetili družini, politiki, kulturi, umetnosti ipd. "To je bolj zdravo za družbo in ljudi v njej," poudarja Kanjuo-Mrčela.

Samo do meje, ki omogoča ekonomsko neodvisnost Negativnih posledic sociologinja ne vidi, opozarja pa na mejo skrajševanja, ki gre lahko zgolj do te meje, da posamezniku še omogoča ekonomsko neodvisnost.

Meja skrajševanja je tam, kjer je človeku omogočeno, da je s svojim delom ekonomsko neodvisen. Tega namreč zdaj po njenih besedah ne omogoča oblika dela s skrajšanim delovnim časom, značilna za ženske v Evropi.

"Slovenci bi dve uri prostega časa prej namenili dodatnemu delu" Krajši delovnik ob enakem plačilu bi pozitivno vplival tudi na psiho-fizično stanje delavcev, je prepričan psiholog iz Svetovalnega centra Maribor Heliodor Cvetko. To bi omogočilo: - lažje obvladovanje vseh dnevnih obveznosti, - bolj zdravo življenje, - bolj kakovostno koriščenje časa za neslužbene obveznosti.

Tak način življenja bi lahko pomenil manj stresa, ni pa nujno, pravi psiholog. "Mnogi Slovenci bi dve uri več prostega časa prej izkoristili še za kakšno delo in dodatni zaslužek kot pa za ukvarjanje z družino in skrb za zdravje," meni Cvetko.

Sicer meni, da bi bili ob krajšem delovniku tudi na delovnem mestu bolj spretni in bi v manj časa naredili enako. Pri delu, ki ni časovno omejeno, so namreč časovne luknje, ko se dejansko ne dela. Kot navaja, raziskave kažejo na zelo različno izkoriščenost osemurnega delovnika. Čistega dela je lahko od pet ur ali manj do sedem ur.