Ruske sankcije plašijo slovenske živilce

Evropska komisija je za ublažitev posledic sankcij v sadjarstvu in zelenjadarstvu že obljubila 125 milijonov evrov, podrobnosti bodo znane do konca tedna.

Potem ko je Rusija 6. avgusta uvedla enoletno prepoved uvoza večine prehrambnih izdelkov iz EU, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške, je Evropska komisija v ponedeljek napovedala 125 milijonov evrov vreden ukrep za ublažitev sankcij v sadjarstvu in zelenjadarstvu.

Gre šele za okvir, je za STA pojasnila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc, ki v predlaganem naboru ukrepov pričakuje takšne, ki ne bodo ustrezali samo velikim državam proizvajalkam. Slovenija ni med večjimi izvoznicami sadja in zelenjave v Rusijo "Tudi kakšne špekulacije velikih držav proizvajalk niso izključene," je dejala. Več o ukrepu in delitvi denarja, za katerega so zainteresirana tudi slovenska podjetja, bo sicer znanega v petek, ko bo v Bruslju zasedal pristojni evropski odbor.

Slovenija sicer ni med večjimi izvoznicami sadja in zelenjave v Rusijo. A kot je opozorila Zagorčeva, na primer v Sloveniji proizvedemo 75 tisoč ton jabolk na leto, kar je še enkrat več od potreb, medtem ko samo Poljska v Rusijo izvozi kar 750 tisoč ton jabolk na leto.

Dejstvo je, da se lahko proizvodi iz vseh panog, ki so bili namenjeni na ruski trg, znajdejo na trgu po dampinških cenah, je opozorila. Ob tem na GZS poudarjajo pomembnost sledenja izvora in opozarjajo na povečano pozornost nadzora v vsej verigi. Izvozimo približno deset odstotkov vseh kmetijskih pridelkov O ruskem embargu bodo 5. septembra v Bruslju razpravljali tudi kmetijski ministri EU. V Rusijo sicer izvozijo približno deset odstotkov vseh kmetijskih pridelkov EU.

Največjega deleža obljubljene pomoči EU bodo predvidoma deležni kmetje na Poljskem, v Litvi, Belgiji in na Nizozemskem, saj so to države članice, ki v Rusijo izvažajo še posebno veliko sadja in zelenjave.

Medtem pa je ruska tiskovna agencija Itar-Tass opozorila, da se proizvajalci iz številnih članic EU trudijo ruske ukrepe zaobiti prek Belorusije, Kazahstana in Švice. Belorusija in Kazahstan z Rusijo tvorita carinsko unijo, Švice pa ukrepi Moskve niso prizadeli. A v Bernu naj bi po poročanju nekaterih tujih medijev že sprejeli ukrepe za preprečevanje tovrstnih praks evropskih izvoznikov. Nekatere države bodo ob tem kovale dobiček Agencija tako povzema navedba ruske fitosanitarne inšpekcije, da ta zaznava ponovno izvoženo sadje in zelenjavo iz Belorusije, na katerem ni oznake države izvora, so pa na njem žigi iz Turčije, Srbije, Makedonije ter nekaterih afriških držav. Teh držav se ruski ukrepi prav tako ne dotikajo.

Blago, med katerim so jabolka, breskve, slive in paradižniki, naj ne bi imelo ustrezne fitosanitarne dokumentacije. Šlo naj bi za sadje in zelenjavo iz Poljske, Nizozemske, Litve in med drugim tudi iz Slovenije.

V Moskvi pravijo, da bodo budno nadzirali ponovno izvoženo blago iz Belorusije in Kazahstana pa tudi iz Švice, ne bodo pa omejevali uvoza procesiranih živilskih proizvodov. Podjetja iz obeh ruskih sosed bi tako lahko od sankcij imela celo korist, saj bi pridelke iz članic EU lahko predelala in izvozila v Rusijo.