Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
6. 2. 2013,
15.16

Osveženo pred

5 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

delodajalci Andrej Vizjak

Sreda, 6. 2. 2013, 15.16

5 let, 5 mesecev

Reforma trga dela: V predlogu ZDR odprtih še približno deset ključnih vprašanj

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Socialni partnerji v skupini za reformo trga dela so začeli nov krog pogajanj o predlogu zakona o delovnih razmerjih, pri tem pa naj bi bilo odprtih še približno deset ključnih vprašanj.

Sindikati med njimi naštevajo varno prožnost in omejitev dostopa do odpravnin ob upokojitvi, delodajalci pa uvedbo odpravnin pri pogodbah za določen čas, omejevanje agencijskega dela in odmor za malico.

Minister za delo Andrej Vizjak je v torek pojasnil, da je predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki je manj zahteven, praktično usklajen, medtem ko je v predlogu zakona o delovnih razmerjih odprtih še približno deset ključnih vprašanj.

Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek se s to oceno strinja. Kot je dejal pred današnjimi pogajanji, sindikalno stran muči zlasti povezava med odpravninami in odpovednimi roki v zakonu o delovnih razmerjih na eni strani ter nadomestilom za primer brezposelnosti v zakonu o urejanju trga dela na drugi strani.

Predvideni so krajši odpovedni roki Sistem odpravnin se po zadnjem javnem predlogu približuje danes veljavnemu, vezanemu na različna obdobja. V tej luči gre za eno petino, eno četrtino in eno tretjino odpravnine za vsako leto dela, odvisno od delovne dobe pri posameznemu delodajalcu. Sprememba glede na današnji sistem je zamik za pet let. Odpovedni roki se medtem z današnjih največ 120 dni znižujejo na največ 60 dni.

Zaradi posega v te pravice sindikati nasprotujejo predvidenemu znižanju višine nadomestila za brezposelnost v prvih treh mesecih s 80 na 70 odstotkov osnove. Minister jim je v ponedeljek v zvezi s tem predstavil nov predlog, ki naj bi predstavljal korak naprej in do katerega naj bi se opredelili danes.

Delodajalci bi odpovedne roke še krajšali Delodajalci bi si medtem pri odpravninah in odpovednih rokih želeli še večjih zaostritev. Po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije Igorja Antauerja vztrajajo pri uvedbi enotnih odpravnin po petinah. Spomnil je tudi, da so si želeli največ 30-dnevni odpovedni rok, a so zaradi omejitev, ki jih predpostavlja direktiva, pristali na največ 60-dnevnega. V zvezi z nadomestili za brezposelnost pa se zavzema za to, da začne višina nadomestil hitro padati po tretjem mesecu brezposelnosti, s čimer bi se brezposelne motiviralo za iskanje zaposlitve.

Počivavšek je med odprtimi vprašanji v predlogu zakona o delovnih razmerjih izpostavil še predlog, da delavcu odpravnina ob upokojitvi pripada le, če je pri delodajalcu 10 let, pri čemer želijo sindikati to mejo znižati na pet let, predvideno vlogo sindikata v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter predvideno zaposlovanje delavca pod spremenjenimi pogoji.

Delodajalci so medtem predlagani omejitvi dostopa do odpravnin ob upokojitvi naklonjeni, je razložil Antauer. Zadnji delodajalec ne sme biti dolžan plačati odpravnine ob upokojitvi za celotno delovno dobo nekega delavca, je menil.

Razhajanja pri kvoti agencijskih delavcev Tudi delodajalska stran sicer v predlogu zakona o delovnih razmerjih izpostavlja še več odprtih vprašanj. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta posebej omenil predvidene odpravnine za zaposlene za določen čas in omejitve pri agencijskem delu. Agencijski delavci bi lahko namreč po zadnjem predlogu predstavljali le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju oziroma uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne bi štelo zaposlenih za nedoločen čas pri agenciji.

Pomisleke v zvezi s to rešitvijo imajo tudi na sindikalni strani, saj se jim zdi omejitev prenizka. Sami želijo 10-odstotno kvoto, je pojasnil Počivavšek.

Antauer pa je predstavil še nekatera odprta vprašanja, ki mučijo male delodajalce. Še vedno namreč niso obupali nad umikom instituta plačanega odmora za malico in nad spremembami instituta dodatka na delovno dobo. Kot je znano, pa je ta del zakona o delovnih razmerjih za delojemalsko stran končan.

Ne spreglejte