Četrtek, 16. 6. 2016, 4.00
7 let, 1 mesec
Razkrivamo, kdo bi se rad usedel na kamione Intereurope
V prihodnjih mesecih se bo začel nov krog iskanja kupca za Intereuropo, ki se uspešno pobira iz težav, v katere jo je pahnila nekdanja uprava na čelu z Andrejem Lovšinom. Po naših informacijah se za koprsko logistično družbo zanima več potencialnih snubcev – tako iz tujine kot iz Slovenije.
Po tem, ko lastnikom na čelu z Novo Ljubljansko banko (NLB) v začetku leta ni uspelo prodati večinskega deleža v Intereuropi, bodo v prihodnjih mesecih to očitno poizkusili znova.
Kot smo neuradno izvedeli, se bo nov postopek prodaje začel jeseni. Predvidoma bo na prodaj dobra polovica delnic Intereurope, ki so v lasti več bank. Lastnice so postale leta 2013, ko so za 18 milijonov evrov svojih terjatev do finančno izčrpane družbe pretvorile v delnice.
V prvem, neuspelem postopku prodaje se je za nakup Intereurope resneje zanimal le en kandidat. To je bil češki zasebni sklad Tuffieh, registriran na Malti, ki je lani kot edini oddal zavezujočo ponudbo, od katere je v začetku letošnjega leta odstopil. Zdaj je položaj drugačen. Po naših informacijah se za Intereuropo zanima več ponudnikov, kar ob vse boljšem poslovanju družbe ni presenečenje. V lasti ima še vedno za skoraj 200 milijonov evrov nepremičnin in poslovno mrežo v vseh državah nekdanje Jugoslavije.
Kdo se zanima za nakup Intereurope
Pošta Slovenije
Kot smo neuradno izvedeli, v Pošti že nekaj mesecev razmišljajo o tem, da bi se potegovali za nakup Intereurope. Z njo so sicer že leta 2006 podpisali pismo o nameri o sodelovanju.
K temu poslu se Pošta Slovenije, ki je v izključni lasti države, morda nagiba tudi zaradi presežka sredstev, ki jih beleži v zadnjih letih. Čeprav je Pošta Slovenije državi kot edinemu lastniku med letoma 2010 in 2014 izplačala za 31 milijonov evrov dividend, z 20 milijoni evrov pa v letu 2011 sodelovala tudi pri dokapitalizaciji Nove KBM, so izplačila v zadnjih dveh letih skoraj presahnila. Po letu 2014 je država od Pošte skupaj prejela le 2,5 milijona evrov dividend.
V istem obdobju – na zadnji dan leta 2014 – je imela Pošta Slovenije za skoraj 37 milijonov kratkoročnih depozitov pri bankah. Na zadnji dan leta 2015, v katerem je ustvarila skoraj sedem milijonov evrov dobička, je bilo teh depozitov še za okrog 25 milijonov evrov. Vprašanje je, ali bo Slovenski državni holding (SDH), ki letos na vseh skupščinah podjetij v državni lasti zahteva izplačilo visokih dividend, Pošti Slovenije dovolil, da denar raje porabi za naložbe, kot je morebitni nakup Intereurope. To se najverjetneje ne bo zgodilo.
Na vprašanje, ali se zanimajo za nakup Intereurope, so nam na Pošti Slovenije odgovorili, da "načrtov v zvezi s strateškimi odločitvami in poslovnimi partnerstvi ne razkrivajo". Dodali so, da je trenutno v pripravi strateški razvojni program, ki bo opredelil strategijo družbe do leta 2022.
Slovenske železnice (SŽ)
Čeprav je država v SŽ med letoma 2011 in 2015 vložila za skoraj 250 milijonov evrov kapitala, skupina bolj ali manj odkrito išče nove tarče. Konec lanskega leta jo je Darko Klarič premagal v boju za avtobusnega prevoznika Avrigo, na SŽ pa so preučevali tudi možnost nakupa Cestnega podjetja Gorica (CPG).
Povezovanje SŽ in Intereurope je bilo aktualno leta 2007, ko je država obe družbi skupaj z Luko Koper želela povezati v logistični holding. Že kmalu zatem je Intereuropa zaradi spornih poslovnih odločitev uprave na čelu z Andrejem Lovšinom izpadla iz teh kombinacij. Zdaj na SŽ obujajo načrte o holdingu, ki bi ponujal celovito logistično storitev, v njem pa bi imele glavno vlogo železnice. Tudi zaradi tega je v zadnjih mesecih prišlo do več trenj med upravama SŽ in Luke Koper, ki pred začetkom gradnje drugega tira Divača-Koper pomenijo uvod v spopad za obvladovanje slovenske logistike.
"O nobenih tovrstnih aktivnostih nista odločala niti poslovodstvo družbe niti nadzorni svet. V skladu s strateškimi načrti pa vseskozi iščemo možnosti o širjenju poslovanja in krepitvi na več področjih," so informacije o zanimanju za Intereuropo komentirali na SŽ.
CEE Equity Partners in Tomaž F. Lovše
"Družba CEE Equity ni znana," je dejal Tomaž F. Lovše.
CEE Equity Partners je podjetje, registrirano na Cipru, in investicijski svetovalec kitajskega finančnega sklada China-CEE, ki ima za vlaganja na območju vzhodne Evrope in Balkana na voljo pol milijarde ameriških dolarjev. Podjetje, ki deluje na Poljskem, je februarja bankam upnicam poslalo nezavezujoče pismo o nameri za vstop v DZS. V vrstah bank so ga dojeli kot še enega od zavlačevalnih manevrov predsednika uprave DZS Bojana Petana, ki upnikom ne želi prepustiti vzvodov upravljanja močno zadolžene skupine.
Podjetju CEE Equity Partners vrata v Slovenijo po naših podatkih odpira Tomaž F. Lovše, nekdanji lastnik Diners Cluba Slovenija. V projekt Intereuropa naj bi bil vključen tudi britanski investicijski svetovalec Richard Baker, ki sodeluje pri več projektih v Sloveniji, in Nevenka Črešnar Pergar, direktorica svetovalne družbe NP Consulting, ki je v prvem postopku prodaje svetovala nesojenemu kupcu, češkemu Tuffiehu. Črešnar-Pergarjeva in Baker sta po naših podatkih sodelovala tudi pri prevzemu Trima Trebnje, ki je zdaj v lasti poljskega finančnega sklada Innova. Ti so Črešnar-Pergarjevo, dolgoletno Lovšetovo prijateljico, s katero je med drugim sodeloval tudi pri Agrokorjevemu naskoku na Mercator, imenovali tudi v nadzorni svet Trima.
Bakerja nam ni uspelo priklicati v London. Lovše je naše informacije zanikal. Na vprašanje, ali se v imenu CEE Equity zanima za nakup Intereurope, je odgovoril, da "mu družba CEE Equity ni znana". Tudi Črešnar Pergarjeva pravi, da družbe CEE Equity ne pozna in ji ne pomaga pri nakupu Intereurope.
Bank of America Merrill Lynch International
Ameriška investicijska banka se v Sloveniji zanima za nakup terjatev do domala vseh pomembnejših podjetij, ki so na prodaj. Po lanskem nakupu terjatev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) do ACH, Adrie Airways, Elana in Polzele se Bank of America Merrill Lynch International (BAMLI) v zadnjih tednih zanima za DZS, Engrotuš in Intereuropo. Kakšni so potencialni načrti Američanov z Intereuropo, ne želijo pojasniti. Skoraj zagotovo pa v posel vstopajo s partnerjem, ki bo tudi končni lastnik Intereurope, saj je bila to njihova dosedanja praksa v Sloveniji.
Trenutna vrednost vseh delnic Intereurope na ljubljanski borzi znaša dobrih 12 milijonov evrov, kar je dobre tri milijone evrov več kot konec lanskega leta.
Nekoč pred stečajem, zdaj poslujejo z dobičkom
Intereuropa se po nasedli naložbi v gradnjo terminala Čehov v Rusiji, ki je družbo spravila na rob stečaja, v zadnjih mesecih vendarle pobira iz težav.
Na ravni skupine je Intereuropa, ki zaposluje okrog 1400 ljudi, lani ustvarila 134 milijonov evrov prihodkov, kar je 54 milijonov evrov manj kot leta 2012. Pri tem je ustvarila 13 milijonov evrov dobička iz poslovanja, kar je za tretjino več kot v letu 2014. Tretje leto zapored je Intereuropa, ki jo vodi Ernest Gortan, poslovala s čistim dobičkom. V letu 2015 ga je bilo za slabih 800 tisoč evrov, za skoraj polovico pa so ga znižale negativne tečajne razlike zaradi padca tečaja ukrajinske valute grivna.
Intereuropa zaposluje okoli 1400 ljudi.
V letu 2016 nad načrti
Poslovanje v prvih mesecih letošnjega leta presega načrte. Po finančni sanaciji, ki je družbi, načeti v Lovšinovem obdobju, omogočila preživetje, se v Intereuropi ob prodajanju poslovno nepotrebnega premoženja usmerjajo v krepitev prodaje, iskanje novih strank in trgov na področjih cestnega, pomorskega in letalskega prometa, carinskih storitev, avtomobilske logistike in skladiščenja.
Od februarja je za področje komerciale zadolžen član uprave Marko Cegnar, ki je na položaj prišel iz multinacionalke DHL. Poleg Slovenije, kjer Intereuropa ustvari dve tretjini prometa, je njen ključni trg Hrvaška, kjer je vodilni ponudnik celovitih logističnih storitev. Družba deluje še v vseh državah nekdanje Jugoslavije in v Albaniji. Iz Ukrajine, kjer je ustvarila skoraj osem milijonov evrov izgube, se je umaknila, zaradi česar se je družbi prepolovil tudi promet, ki ga ustvarja na področju železniškega prometa.
Po strateškem načrtu koncerna bo Intereuropa leta 2019 ustvarila 166 milijonov evrov prihodkov od prodaje in skoraj osem milijonov evrov dobička iz poslovanja. Svoj neto finančni dolg bo znižala – od denarnega toka (EBITDA) bo takrat višji za 3,4-krat.
Lovšin spet na sodišču zaradi sporno pridobljenega premoženja
Nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin je marca zaradi spornega projekta gradnje logističnega terminala Čehov v Rusiji po devetih letih sedel na zatožno klop okrožnega sodišča v Kopru. Tožilstvo mu očita nadaljevanje kaznivega dejanja zlorabe položaja. Kot je znano, sta nakup zemljišč in gradnja Intereuropo stala več kot 140 milijonov evrov, kar jo je pahnilo na rob stečaja, terminal pa je nato prodala za 45 milijonov evrov.
Poleg odškodninske tožbe, s katero Intereuropa od Lovšina zahteva plačilo 37 milijonov evrov (o njej še vedno odloča sodišče prve stopnje), se je pred dnevi nadaljevala tudi obravnava za odvzem premoženja nezakonitega izvora, ki jo je tožilstvo vložilo proti Lovšinu in dvema članoma njegove družine. Kot smo že poročali, je finančna uprava med opravljenim izrednim davčnim nadzorom za obdobje med letoma 2006 in 2010 pri Lovšina odkrila za 1,6 milijona evrov prihodkov, katerih izvora ni znal prepričljivo pojasniti.
Intereuropa v Rusiji nima odprtih tožb, saj je v sodnem sporu z Rikom, izvajalcem del na terminalu, le družba GLS, ki jo je Intereuropa že pred časom prodala.
11