Računsko sodišče: Občine se zadolžujejo mimo predpisov; katere so najbolj v rdečem?

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, je trenutno 182 gospodarskih družb v lasti občin, od tega jih ima 83 status javnih podjetij. Po njihovih informacijah pa je še vsaj 300 družb v lasti občin, a niso v njihovi večinski lasti. To dogajanje je po Veselovih besedah treba postaviti v kontekst vse večjega zadolževanja občin, saj je to neproporcionalno visoko in na ravni vseh občin znaša že skoraj milijardo evrov.

Računsko sodišče je namreč v več revizijah ugotovilo, da so nekatere občine ustanovile gospodarske družbe, zato da bi zaobšle javnofinančne predpise, ter s tem povzročile pomembna javnofinančna tveganja. To so po Veselovih besedah počele predvsem občine, ki so že tako na meji dopustnega zadolževanja ali pa to mejo celo presegajo.

Občine v lastništvo nelikvidnih družb Izrazito problematično je tudi, da se v zadnjem času občine odločajo za vstop v lastništvo predvsem nelikvidnih ali celo insolventnih gospodarskih družb, kar je povezano s pogostimi potrebami po dokapitalizacijah in s tem angažiranjem dodatnih javnih sredstev.

Zato menijo, da bi moralo biti poslovanje gospodarskih subjektov, ki jih občina lahko ustanovi, usmerjeno predvsem v opravljanje temeljnih dejavnosti, zaradi katerih so ustanovljeni. Tržna dejavnost pa je lahko usmerjena zgolj v t. i. komplementarne dejavnosti, poudarja Vesel.

Prav tako bi morale družbe, ki so ustanovljene, slediti zgolj namenu ustanovitve in ne bi smele ustanavljati hčerinskih družb, kar se v zadnjem obdobju dogaja, ali celo pridobivati kapitalskih naložb za izvajanje tržne dejavnosti. Kot primer je Vesel navedel občino Koper in nakup kapitalskih deležev v Vinu Koper in Primorskih novicah.

'Občine javnega interesa ne morejo izumiti' Računsko sodišče tako ugotavlja, da se lahko ustanovitev gospodarskih subjektov ali pridobivanje kapitalskih naložb izvaja le zaradi predhodno ugotovljenega javnega interesa. Občine pa javnega interesa ne morejo "izumiti" dodaja Vesel.

Je denarja res premalo? Pri poslovanju občin je trenutno zaznati vsebinski konflikt, še pojasnjuje predsednik računskega sodišča. Po mnenju občin namreč povprečnina ne dosega povečanja stroškov za nekatere transferje, obenem pa med občinami zaznavajo večji interes za opravljanje tržnih dejavnosti, in sicer z neposrednim ustanavljanjem podjetij ali dokapitalizacijo. "Kar pa je skregano s tezo, da je denarja za izvajanje obveznih nalog občin premalo," je še poudaril Vesel.

Navedel je tudi tri vzgibe občin za takšna ravnanja. Prvi je reševanje socialnega okolja, stopnje zaposlenosti ali blagovnih znamk, ki so v nekem okolju tradicionalno prepoznane. Drugi je iskanje bližnjic preko zadolževanja ali izogibanja javnim naročim, tretja "tiha ambicija" pa je obvladovati različna podjetja. Za takšna ravnanja po Veselovih besedah ni pravne podlage.

Težavni občini Litija in Štore Računsko sodišče ocenjuje, da je sistemska ureditev tega področja pomanjkljiva. Zato je sprejelo mnenje o javnofinančnem vprašanju, ki bo zavezovalo računsko sodišče pri njegovih presojah, po Veselovih besedah pa bo tudi zelo dobra usmeritev lokalnim skupnostim in zakonodajalcu.

Na današnji novinarski konferenci je sicer Vesel kot primera, ki dokazujeta to težavo, omenil občini Litija in Štore, ki sta danes dobili negativno mnenje računskega sodišča.