Prehitel tožilstvo in apartmajski kompleks spravil na varno

Brane Gorše je nekdanji odvetnik in stečajni upravitelj, ki je imel v zadnjih letih precej opravka s sodišči:

1. Leta 2013 ga je okrožno sodišče v Ljubljani zaradi zlorabe položaja pri vodenju stečaja propadle Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura, ki je za seboj pustila 400 opeharjenih varčevalcev, obsodilo na štiri leta zaporne kazni. Leto dni pozneje je višje sodišče sodbo razveljavilo.
2. Leta 2014 ga je okrožno sodišče v Kopru zaradi poslovne goljufije, zlorabe položaja in pranja denarja v stečaju družbe Hidro Koper obsodilo na deset let zapora. Višje sodišče mu je pozneje zaporno kazen skrajšalo na šest let. Lani so vrhovni sodniki delno ugodili Goršetovi zahtevi za varstvo zakonitosti in mu dosojeno kazen še enkrat znižali - na štiri leta in dva meseca zapora.

Gorše od lani na prostosti

Od lanskega julija je Gorše na prostosti. Za rešetkami je preživel dobra štiri leta, saj je bil od februarja 2013 v priporu. Komisija, v kateri sedijo vrhovni sodnik, vrhovni državni tožilec in predstavnik ministrstva za pravosodje, je nato ugodila njegovi prošnji za pogojni odpust.

Kaj počne danes, uradno ni znano. V Sloveniji ni lastnik ali zastopnik nobenega podjetja, več virov pa nam je v zadnjih mesecih zatrdilo, da se ukvarja z nepremičninskimi posli na Hrvaškem. Sodeloval naj bi s podjetjem Era Maris, ki gradi apartmajski kompleks v naselju Zambratija na območju Umaga. 

Zakaj je pomembno, kaj danes počne Gorše

Zakaj gre za podatek v javnem interesu?

-  Ker je bil Gorše še leta 2012 prek svoje družbe Finis solastnik podjetja Era Maris. To je bilo ustanovljeno za nakup zemljišča na elitni lokaciji tik ob morju, na katerem danes raste kompleks s 24 apartmaji. 

-  Ker je bilo podjetje skupaj z zemljiščem del paketa premoženja, ki ga je Gorše umaknil pred tožilstvom in sodiščem. Oktobra 2012 je delež v Era Marisu prenesel na očeta in tasta. To je storil le dan pred predobravnavnim narokom v sojenju v zadevi HKS Sicura. Na isti način se je rešil tudi lastništva 1,5 milijona evrov vredne vile v Savudriji. 

Apartmajski kompleks, ki ga podjetje Era Maris gradi v Umagu. Foto: Era Maris

-  Ker je Gorše tako rekoč do zadnjega ostal zastopnik podjetja Era Maris. S položaja je odstopil šele v začetku aprila 2013. To je bilo le dan po tem, ko je specializirano državno tožilstvo sodišču v Ljubljani predložilo seznam premoženja za začasno zavarovanje v zadevi HKS Sicura. V tem času je že dva meseca preživel v priporu, kjer je bil pridržan po kriminalističnih preiskavah v zadevi Hidro Koper. 

-  Ker mora Gorše še vedno vrniti  za 2,2 milijona evrov koristi, ki jo je po oceni sodnikov protipravno pridobil v stečaju Hidra. Sodbe v tem delu mu namreč tudi na vrhovnem sodišču ni uspelo izpodbiti. Sam se brani, da tega denarja nikoli ni prejel, zato ga ne more vrniti. Več o Goršetovemu premoženju v okvirju. 

"Kdo želi Braneta Goršeta?"

Je torej mogoče domnevati, da se je Gorše po tem, ko je delež v podjetju z zemljiščem spravil na varno, zdaj vanj vrnil, da bi nadaljeval delo?

Ko smo v podjetju Era Maris prosili, ali lahko govorimo z Goršetom, nas je sogovornik na drugi strani najprej vprašal, kdo ga želi. Po tem, ko smo se predstavili, nam je po daljšem molku dejal, naj ga pokličemo na njegovo osebno številko. "Tega vam jaz ne morem povedati," nam je sogovornik odgovoril na vprašanje, ali Gorše dela za podjetje Era Maris. 

"Preostala lastnika sta dala denar, jaz sem le pomagal"

Tega je Gorše v Umagu ustanovil avgusta 2012. Imelo je tri lastnike in zastopnike. To so bili:

1. Brane Gorše oziroma njegova družba Finis,
2. Mario Pirossa, profesor z ljubljanske fakultete za arhitekturo, in 
3. Piero Pirossa, njegov brat in partner v družinskem arhitekturnem biroju.

Novembra 2012 je podjetje Era Maris kupilo 1.838 kvadratnih metrov zazidljivo zemljišče tik ob morju v naselju Zambratija. Kupilo ga je iz stečajne mase enega od tamkajšnjih gradbenih podjetij.

Okrožno državni tožilec v Celju Edvard Ermenc. Foto: STA , Koliko je odštelo za nakup zemljišča, ni znano. Podjetje je namreč najelo le eno bančno posojilo v višini 230 tisoč evrov pri Istarski kreditni banki. To zelo verjetno še zdaleč ni pokrilo večjega dela kupnine za nepremičnino, saj jo je podjetje v bilancah vrednotilo na 1,2 milijona evrov. 

Na sojenju v zadevi Hidro je Gorše je pojasnjeval, da "je bilo podjetje Era Maris projektno podjetje, v katerem naj bi pomagal, preostala dva lastnika pa sta zagotovila denar". 

Kakšno pomoč pri poslih naj bi bratoma Pirossa, ki sta projekt pripravila že za prejšnjega investitorja, ponudil Gorše, ni znano. Prav tako ne, zakaj je bil Gorše za to pomoč vnaprej nagrajen z zajetnim lastniškim deležem v tem projektnem podjetju. 

Kaj je počelo tožilstvo?

Še težje je razumeti, zakaj so Goršetovo takratno solastništvo zemljišča spregledali na tožilstvu. 

V uredništvu Siol.net smo tako pridobili dokument, ki ga je okrožni državni tožilec Edvard Ermenc marca 2013 predložil ljubljanskemu okrožnemu sodišču. Gre za seznam Goršetovega premoženja. To je bilo še v času, ko je bilo podjetje Era Maris v solastništvu Goršetovih sorodnikov.

Dokument med premoženjem, ki ga je Gorše prenesel na preostale člane širše družine, ne omenja zemljišča v Umagu.