Pravni nasvet: Mi po smrti očeta res nič ne pripada?

Pravnik na dlani odgovarja:

Po zakonu o dedovanju lahko nekdo z oporoko nameni vse svoje premoženje le enemu dediču. Vi kot drugi otrok in dedič po zakonu lahko v takem primeru zahtevate nujni delež.

Oseba, ki sestavi oporoko, želi sama določiti, kako in komu naj gre njeno premoženje po njeni smrti. Praviloma gre za drugačno razdelitev premoženja, kot bi se zgodila na podlagi zakona.

Novice Potrebujete brezplačno pravno pomoč?

Zapustnik pa pri tej svoji odločitvi ni povsem svoboden. Omejen je z nujnimi deleži dedičev. Nujni delež je določen delež premoženja, ki bi ga sicer dedovali, če ne bi bilo oporoke. V vašem primeru nujni delež znaša polovico zakonitega deleža, torej četrtino premoženja, ki je predmet dedovanja.

Nujni delež je delež od premoženja, do katerega so upravičeni nujni dediči in s katerim zapustnik ne more prosto razpolagati. Nujni delež določa 26. člen zakona o dedovanju.

Vsekakor je treba biti v zapuščinskem postopku in pri izračunu vrednosti dedne mase (nepremičnine, denarna sredstva ipd.) pozoren tudi na darila, ki so jih dediči prejeli od zapustnika. Namreč vsa darila se vračunajo dediču v njegov delež. To določa člen 28. zakona o dedovanju.

Novice Kaj pripada zunajzakonskemu partnerju ob ločitvi?

V vprašanju ste zapisali, da ste na zapuščinski obravnavi zahtevali svoj delež zapuščine, vendar vam je bilo rečeno, da zaradi oporoke ne dobite ničesar. Po našem mnenju je tak sklep o dedovanju nezakonit, saj bi moralo sodišče upoštevati vašo zahtevo in vam prisoditi nujni delež.

Ker je po vaših navedbah sklep o dedovanju že pravnomočen, lahko zoper njega vložite le izredna pravna sredstva, ki pa jih določa zakon o pravdnem postopku. A v vašem konkretnem primeru vidimo težavo v tem, da je sklep o dedovanju že pravnomočen in ga boste težko izpodbili.

Novice Kaj lahko naredim po 65. letu s premalo delovne dobe za izplačilo pokojnine?