Sreda, 27. 11. 2019, 4.02
4 leta, 5 mesecev
Policija preiskuje, kam je izginil denar železničarjev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
36
Iz sindikalne vojne je kot zmagovalec izšel Silvo Berdajs, vrsto let najvplivnejši železničarski sindikalist. Njegov največji konkurent Albert Pavlič je železnice moral zapustiti.
Leto dni po koncu sindikalne vojne na Slovenskih železnicah je sindikat železničarjev, ki je nekoč štel več kot 2.400 članov, pred razpadom. Zakaj njegove posle preiskuje policija?
Večino lanskega leta je Slovenske železnice (SŽ) pretresala sindikalna vojna. Iz nje je kot zmagovalec izšel Silvo Berdajs, vrsto let najvplivnejši železničarski sindikalist. Njegov največji konkurent Albert Pavlič, s katerim sta dolga leta skupaj obvladovala enega največjih poslovnih sistemov v državi, je železnice moral zapustiti.
Pred letom dni je Berdajsu uspelo osvojiti tudi najpomembnejšo Pavličevo utrdbo – Sindikat železničarjev Slovenije (SŽS), ki je na vrhuncu svoje moči združeval več kot 2.400 zaposlenih v potniškem in tovornem prometu SŽ.
Toda danes je nekoč največji železničarski sindikat pred razpadom. Sodišče še vedno ni odločilo, kdo je njegov zakoniti predsednik. Zapuščajo ga člani in območne enote. Njegove posle zdaj preiskujejo tudi kriminalisti, ki so po naših informacijah prejšnji teden obiskali sedež sindikata.
Kaj je zanimalo kriminaliste?
Na Policijski upravi Ljubljana so za Siol.net potrdili, da "vodijo predkazenski postopek zaradi sumov kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja". Kaj natančno je predmet preiskave, uradno ni znano. "Zaradi interesa preiskave vam drugih informacij ne moremo posredovati," so pojasnili na policiji.
Po zagotovilih predsednika sindikata Remzije Cinca so policiste zanimale podrobnosti o poslih prejšnjega vodstva sindikata. Šlo naj bi za 45.000 evrov, za katere naj v sindikatu ne bi imeli kritja z ustreznimi računi. Gre za očitke iz kazenske prijave, ki jo je lani jeseni proti Pavliču in drugim nekdanjim vodilnim vložil tedanji začasni predsednik sindikata Ibro Žilić.
Pavlič očitke o nepravilnostih zanika. "Gre za metodo diskreditacije. Za vsako nakazilo obstajajo evidence in računi. Ob zamenjavi so mi vdrli v pisarno, iz prostorov sindikata pa odnesli finančno dokumentacijo. Kako naj se branim, če mi ne pustijo vpogledati v dokumente?" se sprašuje Pavlič.
Novi spori za sindikalni denar
A več virov nam je zatrdilo, da je v zadnjih mesecih prišlo do novih sporov, povezanih z denarjem iz sindikalnih članarin.
V več območnih enotah naj bi si namreč neuspešno prizadevali priti do svojega deleža denarja. Po razdelitveni kvoti namreč centrali pripada zgolj polovica denarja, ki ga člani plačujejo v višini odstotka plač, preostalo polovico pa mora redno nakazovati območnim enotam. Nekatere od enot, recimo iz Nove Gorice, so se zaradi nezadovoljstva že pred časom odcepile od SŽS in pridružile sindikatu Solidarnost, ki ga vodi Pavlič. Več sogovornikov iz železničarskih vrst, ki so želeli ostati neimenovani, nam je zaupalo, da ne morejo priti do finančnih in drugih podatkov o delu sindikata.
Zakaj torej sindikalni denar ostaja centrali v Ljubljani? Po naših informacijah gre za posledico pravnih nejasnosti o tem, kdo je sploh zakoniti zastopnik sindikata. Do lanskega oktobra ga je vodil Franc Zupanc, oseba iz Pavličevega kroga. Nato je vodenje sindikata čez noč prevzela ekipa, za katero naj bi stal Berdajs. To se je zgodilo na seji, ki jo je Pavlič razglasil za nezakonito. Ali je bilo res tako, bo odločalo sodišče.
Sindikalna revolucija žre svoje otroke
Uradni predsednik je začasno postal Ibro Žilić, ki z Zupancem ni opravil primopredaje. Že nekaj tednov zatem ga je nasledil Anto Radman, ki se je z novo ekipo kmalu razšel. Neuradno prav zaradi sporov z delitvijo denarja med centralo in območnimi enotami. Na položaju ga je nasledil Remzija Cinac, nekoč eden najtesnejših Pavličevih sodelavcev, ki je med sindikalno vojno prestopil k Berdajsu.
Silvo Berdajs
Cinac nam je zatrdil, da "je sodelovanje območnih enot s centralo odlično". Toda zdaj naj bi se tudi njegov položaj zaradi notranjih sporov majal, saj naj bi izgubil Berdajsovo zaupanje. V novih čistkah je moralo oditi več ljudi, ki so lani sodelovali pri "puču". Pri tem Cincu ne gre na roko, da je vrsto let sodeloval s Pavličem, ki mu zdaj očita domnevno sporno poslovanje. "Sodeloval sem z Albertom Pavličem, a se z nekaterimi njegovimi potezami nisem strinjal," danes pravi Cinac.
Sindikat železničarjev Slovenije je sicer v preteklosti vsako leto ustvarjal več kot pol milijona evrov prihodkov, ki jih je porabljal za stroške svojega delovanja. V zadnjem letu so se prilivi skorajda prepolovili, verjetno zaradi uhajanja članstva. Kljub temu je imel približno 16 tisoč evrov presežka nad odhodki.
Na železnicah vedno manj zaposlenih, a vedno več sindikatov
Po zadnjih podatkih se je v sindikatu do danes nabralo za nekaj več kot pol milijona evrov premoženja. Manjši del tega predstavlja apartma v kampu Natura v Termah Olimia, ki so ga kupili leta 2017. Glavnino pa denarna sredstva, ki jih imajo na bančnih računih in v depozitih na banki. Konec leta jih je bilo za kar okoli 420.000 evrov.
Spori niso načeli zgolj vloge nekoč močnega sindikata železničarjev, ampak so temeljito spremenili razmerja moči na železnicah. Če je SŽS kot zastopnik interesov zaposlenih v potniškem in tovornem prometu vrsto let predstavljal protiutež sindikatu strojevodij, iz katerega prihaja Berdajs, ima ta od lani dokončno glavno vlogo v sindikalnem delovanju na SŽ. Preostali sindikati mu morajo plačevati tudi deset odstotkov od zbranih članarin.
Hkrati na železnicah raste število sindikatov. Teh je danes že več kot dvajset. Nazadnje sta bila ustanovljena sindikat vlakovnih odpravnikov in sindikat premikačev. Večje število sindikatov je lahko za poslovodstvo SŽ dobro ali slabo. Čeprav z naraščanjem števila sindikatov upada njihova posamična moč, utegne to na dolgi rok otežiti tudi socialni dialog med upravo in zaposlenimi.
36