Torek, 18. 12. 2018, 11.05
5 let, 10 mesecev
Po šestih letih konec varčevanja na plečih staršev, otrok in družin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,75
2
Prvega januarja bodo na področju družinske socialne politike odpravljeni vsi varčevalni ukrepi iz leta 2012 sprejetega zakona o uravnoteženju javnih financ.
Prvega januarja prihodnje leto bodo po šestih letih na področju družinske socialne politike odpravljeni vsi varčevalni ukrepi, določeni v zakonu za uravnoteženje javnih financ (Zujf). Omenjeni zakon, ki ga je državni zbor sprejel maja 2012, je spremenil določbe v približno 40 drugih zakonih, med drugim je posegel tudi v plače javnih uslužbencev in prejemke upokojencev. Preverili smo, kje so v času krize varčevale pretekle vlade in koliko so znašali posamezni prihranki.
Očetovsko in starševsko nadomestilo bo od začetka novega leta namesto 90 spet znašalo 100 odstotkov posameznikove povprečne plače v zadnjih 12 mesecih. Porodniško nadomestilo bo neomejeno, medtem ko bo starševsko nadomestilo namesto na dvakratnik spet omejeno na 2,5-kratnik povprečne plače. Do konca lanskega leta je država pri starših privarčevala 120 milijonov evrov.
Breme krize nosili starši, družine in otroci
Z omejitvijo dodatka za veliko družino je država do konca lanskega leta prihranila osem milijonov evrov. Omenjeni dodatek, ki je bil do zdaj omejen s cenzusom, bo s prihodnjim letom spet postal postal univerzalna pravica. Prejemale ga bodo vse velike družine, in sicer ne glede na dohodkovni položaj.
Porodniško nadomestilo bo po šestih letih varčevanja spet 100-odstotno.
Otroške dodatke, ki so jih letos prvič spet prejeli tudi starši s prihodki do 1.019 evrov na družinskega člana, bodo prihodnje leto še naprej prejemali tudi tisti, ki so v sedmem (do 844,73 evra na družinskega člana) ali osmem dohodkovnem razredu (do 1.019 evrov na družinskega člana). Pri otroških dodatkih se je do začetka letošnjega leta privarčevalo dobrih sto milijonov evrov.
Država je do zdaj varčevala tudi pri študentih. Zaradi varčevanja je bil tako imenovani peti dohodkovni razred prejemnikov državnih štipendij zamrznjen do začetka leta 2016, letni prihranek je znašal približno deset milijonov evrov. Do državne štipendije so bili od začetka predlanskega leta upravičeni dijaki in študenti iz družin z dohodki na družinskega člana do 576,89 evra. Omenjeni cenzus se bo s prihodnjim letom dvignil na 659,30 evra.
Starši ne morejo računati na brezplačen vrtec za drugega otroka
Čeprav se varčevanje na področju družinske in socialne politike končuje, družine z več predšolskimi otroki (še) ne morejo računati na ponovno uvedbo brezplačnega vrtca za drugega otroka. Brezplačno vrtčevsko varstvo za drugega otroka je v mandatu 2004–2008 uvedla prva vlada Janeza Janše.
Druga vlada Janeza Janše je nato leta 2012 v okviru Zujfa brezplačni vrtec za drugega otroka ukinila. Ker so spremembe začele veljati brez prehodnega obdobja oziroma že dan po objavi zakona, so morale družine z dvema vrtčevskima otrokoma - teh naj bi bilo tedaj 12 tisoč - nenadoma višje izdatke nameniti za vrtec.
Z ukinitvijo brezplačnega vrtčevskega varstva za drugega otroka smo do konca lanskega leta privarčevali okoli 25 milijonov evrov.
Starši, ki imajo v vrtcu dva ali več otrok, za drugega otroka zdaj plačajo 30 odstotkov cene vrtca, medtem ko so za vsakega naslednjega otroka plačila vrtca oproščeni. Država naj bi do konca leta 2017 s tem privarčevala okoli 25 milijonov evrov. Zaradi omenjenega ukrepa je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani del Zujfa poslalo tudi v ustavno presojo, vendar pa je ustavno sodišče leta 2016 presodilo, da ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka ni bila v nasprotju z ustavo.
Pri upokojencih privarčevali 633 milijonov evrov
Zaradi posledic gospodarske krize se je varčevalo tudi pri upokojencih. Zujf je posegel v usklajevanje pokojnin, omejil upravičenost do letnega dodatka, pokojnine, ki se izplačujejo iz državne blagajne, pa so se znižale. Za največ razburjenja je poskrbel 143. člen zakona, s katerim je Janševa vlada znižala pokojnine več kot 26 tisoč upokojencem, nekaterim tudi za več kot 300 evrov.
Ustavno sodišče je leta 2013 odločilo, da se drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena Zujfa razveljavijo. Načrtovani prihranek v višini 20 milijonov evrov je tako splaval po vodi, so pa z omejitvijo pravice do prejemanja letnega dodatka, do katerega so bili med letoma 2012 in 2014 upravičeni le tisti prejemniki pokojnin in nadomestil, katerih pokojnina oziroma nadomestilo ni preseglo 622 evrov, letno prihranili okoli 50 milijonov evrov.
Zaradi neusklajevanja pokojnin z rastjo cen in omejitvijo upravičenosti do letnega dodatka je država pri upokojencih skupaj privarčevala 633 milijonov evrov.
Med letoma 2015 in 2016 so regres nato izplačali tudi tistim, katerih pokojnina oziroma nadomestilo ni preseglo 750 evrov. Lani so letni dodatek prvič po petih letih varčevanja spet prejeli vsi upokojenci, pokojnine pa so se z letošnjim letom spet začele usklajevati po sistemskem zakonu. Z omejitvijo pravice do letnega dodatka je država skupaj prihranila 243 milijonov evrov, medtem ko je prihranek zaradi neusklajevanja pokojnin z rastjo cen znašal 390 milijonov evrov.
Tako kot v zadnjih dveh letih bo tudi v prihodnjem letu regres za upokojence glede na višino pokojnine razdeljen na pet razredov. V primerjavi z letošnjim letom bo prihodnje leto nekoliko višji, saj bo znašal od 127 do 437 evrov. Vlada Marjana Šarca je v zakonu o izvrševanju proračuna zanj namenila 140 milijonov evrov.
Javni sektor: Rezi v plače, zamrznitev napredovanj in "prisilno" upokojevanje
Breme finančne krize so morali nositi tudi javni uslužbenci. Janševa vlada se je s socialnimi partnerji dogovorila, da so se plače javnih uslužbencev junija 2012 znižale za osem odstotkov. Prihranek v okviru celotnega dogovora, ki je zajemal tudi spremembe pri regresu in "prisilno" upokojevanje javnih uslužbencev ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino, je znašal 134 milijonov evrov.
Vlada Alenke Bratušek je leta 2013 s predstavniki sindikatov javnega sektorja nato podpisala dogovor o znižanju plačne mase za 106 milijonov evrov, ki je javnim uslužbencem in funkcionarjem med drugim prinesel dodatno znižanje bruto plač, in sicer za od 0,5 do 4,86 odstotka.
Znižana plačna lestvica bi morala veljati do konca leta 2014, a je nato obveljala do konca avgusta 2016. Leta 2013 so z dogovorom privarčevali okoli 108,6 milijona, leta 2014 pa 182,6 milijona evrov. Če k temu dodamo ukrepe iz Zujfa, je leta 2014 prihranek znašal več kot 260 milijonov evrov.
Znižana plačna lestvica v javnem sektorju, uzakonjena v času vlade Alenke Bratušek, bi morala sprva veljati le do konca leta 2014, a je na koncu obveljala do konca avgusta 2016.
Vlada Mira Cerarja je s sindikati javnega sektorja dvakrat podaljšala varčevalne ukrepe. S podaljšanjem preteklih kriznih ukrepov in novim dogovorom s sindikati je leta 2015 pri javnih uslužbencih privarčevala 349 milijonov evrov, leta 2016 pa še 200 milijonov evrov. Ob koncu leta 2016 je Cerarjeva vlada s sindikati podpisala dogovor za javni sektor, ki je odpravo preostalih varčevalnih ukrepov postavil v leti 2017 in 2018. Skupen finančni učinek dogovora je bil 148,6 milijona evrov.
Pred kratkim parafirani sporazum med vlado Marjana Šarca in sindikati javnega sektorja sicer vključuje tudi trajni zamik pravice do izplačila napredovanj z aprila na december, delovna uspešnost pa ostaja zamrznjena do 1. julija 2020.
Davek na dodano vrednost ostaja na krizni ravni
Čeprav država v zadnjih letih spet dosega gospodarsko rast, pa davek na dodano vrednost (DDV) ostaja na krizni ravni. Leta 2013 je vlada Alenke Bratušek splošno stopnjo DDV z 20 zvišala na 22 odstotkov, znižano stopnjo DDV pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Omenjeni ukrep je bil takrat predviden kot začasen krizni ukrep, ki bo veljal dve leti in pripomogel k obvladovanju proračunskega primanjkljaja.
Če so bile višje stopnje DDV, katerih skupni javnofinančni učinek je bil ocenjen na 250 milijonov evrov, sprva načrtovane zgolj začasno, je vlada Mira Cerarja v noveli zakona o DDV nato predlagala, da višje stopnje DDV postanejo trajne. Poslanci nekdanje vladne koalicije so novembra 2015 v državnem zboru višje stopnje DDV nato trajno uzakonili.
Poslanska skupina SDS je letos oktobra že tretjič predlagala zakon, ki bi stopnje DDV vrnil na raven pred krizo. Poleg vrnitve splošne stopnje na 20 odstotkov in nižje stopnje na 8,5 odstotka so poslanci največje opozicijske stranke predlagali tudi uvedbo druge nižje stopnje v višini petih odstotkov. Omenjeni predlog v državnem zboru ni dobil zadostne podpore za nadaljnjo obravnavo.
2