Torek, 31. 7. 2018, 13.25
6 let, 4 mesece
Med najvišjo in najnižjo pokojnino več kot 2.500 evrov razlike
Večina upokojencev je danes skupaj z julijsko pokojnino prejela tudi letni dodatek, ki ga lahko primerjamo z regresom. A med upokojenci je revščina še vedno močno prisotna. Pogosto nimajo za položnice in hrano.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je danes na račune upokojencev nakazal nekaj manj kot 120 milijonov evrov. Do letnega dodatka oziroma "upokojenskega regresa" je upravičenih 605 tisoč državljanov, od tega skoraj 590 tisoč prejemnikov pokojnin in 15.700 prejemnikov invalidskih nadomestil.
Najvišji dodatek so prejeli tisti, katerih pokojnina ni višja od 450 evrov. Tisti, katerih pokojnina je višja, četudi le za en cent, so dobili kar 140 evrov manj, pripada jim 270 evrov dodatka. Najnižji dodatek, sto evrov, so prejeli tisti, katerih pokojnina znaša nad 780 evrov. Preostale zneske lahko preverite v spodnji razpredelnici.
Letni dodatek bodo dobili tudi prejemniki invalidskih nadomestil, in sicer v treh višinah v razponu od 100 do 210 evrov. Najvišjega bodo dobili tisti z nadomestilom do 650 evrov, najnižjega pa tisti z nadomestilom nad 780 evrov.
Pokojnina ne zadostuje niti za osnovno preživetje
Težko predstavljiv in skrb zbujajoč je podatek, da je danes upokojen že vsak tretji Slovenec. Življenjska doba se podaljšuje, upokojencev pa je vse več. Nekaterim izmed njih pokojnina ne zadostuje niti za osnovno preživetje.
Video: Planet TV
Med tistimi, ki jim pokojnina ne zadostuje za osnovno preživetje, je tudi 86-letna Marija Hermina Jenko, ki v domu upokojencev živi že skoraj tri leta. Marija je ena zmed tistih, ki ne morejo računati niti na pomoč svojcev, saj se ni nikoli poročila in imela otrok.
Njena pokojnina ne zadostuje niti za bivanje v domu, saj znaša le 640 evrov. "Oskrba v domu me stane 700 evrov, preostanek mi doplača center za socialno delo," je pred časom povedala za Planet TV.
Nekoliko narasla v tem obdobju je tudi povprečna pokojnina. Pred dobrimi 10 leti je ta znašala 562,08 evra, v prvi polovici letošnjega leta pa je ta znašala 641,79 evra, kar je sicer 17,5 evra več kot leta 2017 in dobrih 200 evrov manj od minimalne plače, ki od januarja 2018 znaša 842,79 evra.
Lani je bilo v Karitasove programe vključenih 49 tisoč starejših
Po podatkih s statističnega urada pod pragom revščine v Sloveniji živi približno 270 tisoč ljudi, med njimi je visok delež starejših od 65 let.
"Med upokojenci je revščina močno prisotna, kar še posebej velja za vdove," pravi generalni tajnik Slovenske Karitas Cveto Uršič.
"Na Slovenski karitas vedno, ko nas vprašajo o pokojninah oziroma prejemkih starejših, ponavljamo, da si vsakdo, ki je 40 let delal in plačeval prispevke ter davke, zasluži tako pokojnino, ki mu bo zagotavljala dostojno življenje."
Tudi med ljudmi, ki prihajajo po pomoč na Karitas, je veliko starejših. Leta 2017 je bilo v različne programe Kartitas vključenih 49 tisoč starejših, kar je le za dva tisoč manj, kot je bilo lani starejših od 65 let, ki so materialno prikrajšani. Teh je bilo 51 tisoč. Pomoč v hrani je skupaj prejemalo 94.884 oseb, od tega 11.829 starejših.
"Število starejših, ki prejemajo pomoč v hrani, ostaja iz leta v leto približno enako," opaža Uršič in dodaja: "Ta podatek ni dober, saj bi pričakovali, da se bo z različnimi ukrepi, ki jih sprejema država, delež starejših, ki živijo v revščini, zmanjševal."
Med najvišjo in najnižjo pokojnino skoraj 2.550 evrov razlike
Največji delež starostnikov, 26,6 odstotka, prejema pokojnine med 500 in 600 evri na mesec. S 16,2 odstotka jim sledijo tisti, katerih mesečne pokojnine nanesejo od 600 do 700 evrov, ter z 12,6 odstotka upokojenci s pokojnino od 700 do 800 evrov na mesec.
Nekateri starostniki prejemajo veliko višje zneske, junija 2018 je bila najvišja izplačana plača 2.767 evrov, kar je skoraj 2.550 evrov več od najnižje pokojnine, ki je znašala le slabih 220 evrov. Pokojnine nad 1.500 evri, torej najvišje pokojnine pri nas, dobiva 3,8 odstotka upokojenega prebivalstva.
Upokojenci so prikrajšani za 20 milijonov evrov
Z delitvijo dodatka in nad njegovo višino so pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) nezadovoljni, nam je povedal predsednika zveze Janez Sušnik. "Vlada ne upošteva sistemskega zakona, če bi ga, bi upravičenci do dodatka skupno prejeli 20 milijonov evrov več."
Zakon je namreč začel veljati v obdobju gospodarske krize, zato je bila uporaba teh določb o pravici do letnega dodatka najprej odložena zaradi Zakona za uravnoteženje javnih financ oziroma ZUJF.
Njegova uporaba je bila nato okrnjena še na podlagi dvoletno veljavnih Zakonov o izvrševanju proračunov Republike Slovenije, tako glede vstopnega praga o višini pokojnin in invalidskih nadomestil, ki so podlaga za priznanje upravičenosti do letnega dodatka kot tudi višine izplačila dodatka.
Tudi letošnji letni dodatek ne temelji na sistemskem zakonu ZPIZ-2 ampak na 69. členu Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019.
Sušnik tudi močno upa, da bo nova vlada spoštovala zakon, v nasprotnem primeru pa naj ga spremenijo, pravi. "Tako jaz kot upokojenci smo lahko razočarani."
Po njegovih besedah so potrebne tudi pokojninske in zdravstvene reforme, izboljšati je treba gmotni položaj upokojencev in njihov bivalni standard. "Če v koalicijski pogodbi ne bo odprave revščine, se bomo pritožili," je bil jasen Sušnik.
Vsi bi morali bi prejemati pokojnino, ki je nad pragom revščine
Opozarja pa tudi, da socialne stiske ni mogoče reševati le s pokojninami. "Nastopiti mora sociala in tistim, ki so upravičeni, dodeliti socialne dodatke. Potem bi se zadeve izboljšale."
"Več kot 100 tisoč upokojencev v Sloveniji živi zelo, zelo slabo. Tisti, ki so delali 40 let, si zaslužijo vsaj pokojnino, višjo od 600 evrov, ki je nad pragom revščine. Že to ni dovolj dobro," je oster Sušnik. "Ljudje nimajo za položnice, nimajo za prehrano. To pa je skrb vseh nas."
Sušnikovemu mnenju se pridružujejo na Slovenski Karitas. "Ker se je gospodarska kriza v Sloveniji že končala, na Slovenski karitas podpiramo prizadevanja upokojencev, da se letni dodatek izplača vsem v višini in pod pogoji, kot je določeno v zakonu (ZPIZ-2)," je povedal Uršič.
V spodnji grafiki lahko tudi sami preverite statistične podatke o pokojninah in materialni prikrajšanosti med upokojenci v Sloveniji.
13